V preteklosti so se visoki ruski gosti že udeleževali spominske slovesnosti pod Vršičem, naslednja priložnost bo 100. obletnica postavitve letos julija. Slovenski predsednik se je lotil pogumne misije, ki ima velik potencial, njene posledice pa so lahko daljnosežne. Dobro je imeti prijatelje na visokih položajih, hkrati pa moramo vedeti, da se igramo z velikimi fanti.
Uradno vs. pietetno
V vabilu Pahorja Putinu, da se udeleži spominske slovesnosti samo po sebi ni nič pretirano spornega. Konec koncev naj bi šlo – kot so hitro zatrdili iz predsedniške palače – za obisk, ki ne bo državniške narave. Kdor verjame, da se ameriški ali ruski predsednik lahko katerekoli javne prireditve udeležita brez politične prtljage in pomena, najverjetneje verjame tudi, da se javni funkcionar lahko odloči ali je povzročil prometno nesrečo v službeni ali privatni vlogi.
Hočem reči, nobene možnosti ni, da temu obisku ne bi pripisali političnega pomena. Američani in velik del Evrope v Rusiji vidijo nasprotnika. Ne še sovražnika, zato pa stabilnega in nezanesljivega tekmeca v svetovni politiki, ki je do te mere nepredvidljiv, da resno ne moreš računati nanj. Kot je videti, tudi ZDA postajajo vse bolj nepredvidljive.
Razgaljanje mehkega trebuha
Slovenija ima z Rusijo dobre vezi, tako politične kot gospodarske, zaradi svoje majhnosti pa je v prednosti pred ostalimi državami, ki tako ali drugače spadajo v določen interesni prostor. Ne dvomim, da se Pahor zaveda sporočila, ki ga s povabilom pošilja v svet. Upam, da razume tudi tveganje. Če Putin sprejme povabilo in se slovesnosti dejansko udeleži, bo s tem Sloveniji dal simbolno potrditev, zahodnim velesilam pa takšna poteza zagotovo ne bo prijetno zaigrala v ušesih.
Več lahko preberete na domovina.je.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
