M. Gregorič, Novi glas: Neskončni porodni krči

13
255

Kaj vse že vemo o drugem tiru Koper-Divača

Prvič, vemo, da teče po slovenskem ozemlju najkrajša pot do morja iz vzhodnoevropskega bazena, ki napaja Koper s tovori (velika industrijska središča Gradca, Dunaja, Budimpešte, Bratislave idr.). Pa tudi to, da je drugi tir Koper – Divača proga prihodnosti in da bo brez njega v nekaj letih sedanja proga ohromljena, pa čeprav smo na njej izločili potniški promet, da bi tako lahko absorbirala povečan obseg tovorov ter smo jo tako degradirali v industrijski tir. S tem se bo ustavil tudi razvoj koprskega pristanišča, s hudimi posledicami za njegovo konkurenčnost in slovensko gospodarstvo nasploh. Vemo tudi, da začenjajo to najkrajšo in konkurenčno pot ogrožati nove obvozne poti po ozemlju sosedov, kot npr. hitra železniška proga Gradec – Celovec – Videm, ki bo nared v nekaj letih, pa načrtovana nova hitra ravninska proga Reka – Zagreb – madžarska meja, ki je strateška prioriteta Hrvaške, ki naj bi v zvezi z njeno izgradnjo že opravila vse lastniško-pravne posle, ki zanjo išče finančno konstrukcijo in jo imenuje “kraljica vseh investicij”. Navedene obvozne poti bodo sicer še vedno nekoliko daljše kot slovenska smer, vendar bodo dopuščale visoke hitrosti (160 km/h), ki so do štirikrat večje, kot je sedanja hitrost slovenskih prog (35 – 55 km/h) ter bodo tako za prevoz tovorov porabile vsaj pol časa manj kot po slovenski poti. Vsi že vemo tudi, da je drugi tir draga proga, kot so tudi sicer drage vse proge, ki so grajene skozi predore in po viaduktih. Kot npr. nova hitra 137-kilometrska proga Gradec – Celovec (10,5 milijarde evrov) ali pa 27-kilometrski predor Semering, ki stane še enkrat več (3,1 milijarde evrov) kot enako dolga proga Koper – Divača (1,3 milijarde), a si Avstrija niti trenutek ni pomišljala, ali bi ju zgradila ali ne. Vemo tudi, da je prvi tir iztrošena proga, potrebna obnove in predvsem tvegana prometnica z nedopustnimi višinskimi nakloni (okrog 25%), s številnimi izogibališči, z nevarnimi odseki na poplavnem območju reke Rižane idr. Vse to vedo tudi naši poslovni partnerji in državni sosedje, ki nas že dolgo časa dobesedno rotijo, naj se vendarle enkrat lotimo izgradnje drugega tira. Vemo tudi, da se proge gradijo za sto in več let in da se njihova donosnost ne meri v desetletjih. Tudi sicer so narodnogospodarski učinki glavnih prometnic, po katerih se pretakajo veliki mednarodni blagovni tokovi, tako številni in raznoliki, da jih za zdaj še ne more zaobjeti in izračunati nobena formula. Vse to in še marsikaj drugega vemo, vendar smo od leta 1996 naprej, ko je bil drugi tir proglašen za prednostni strateški projekt Slovenije, porabili dve desetletji, da ugotovimo, da nismo še nikamor prišli. Medtem ko so pred 150 leti 570 km dolgo progo Dunaj – Trst zgradili v 15 letih.

Minister Gašperšič naj odstopi

Po škandalozni izjavi ministra Gašperšiča ob nastopu mandata, da namreč Slovenija drugega tira ne potrebuje še 30 do 40 let, in po njegovem naknadnem, nepričakovanem in brzopetem kandidiranju na razpis za evropska sredstva sem pred meseci zapisal v Demokraciji (12. 3. 2015), “da se usodi drugega tira po dvajsetletnem stopicanju na mestu obeta nov klavrn scenarij. Prvič, ker je bil projekt zaupan ministru, ki je pokazal do njega velik odpor …, kar je skrajno neugodna popotnica za ta projekt. To, da je moral pod pritiskom javnosti spremeniti svoje stališče, ne menja stvari. Drugič, na razpis za evropska sredstva smo kandidirali na vrat na nos in nepripravljeni, brez trdne finančne konstrukcije, zaradi česar lahko izpademo iz razpisa. Še zlasti spričo dejstva, da smo v preteklosti že enkrat kandidirali za isti projekt in so nas iz razpisa izločili zaradi naše neresnosti.

Tretjič, minister zavrača spodaj navedeno, edino trdno in perspektivno finančno konstrukcijo, ki jo ponuja stroka (Jože P. Damjan in Aleš Groznik), in neutrudno lajna o svojem modelu javno-zasebnega partnerstva, ne da bi imel pri tem karkoli trdnega v rokah. In ne glede na to, da mu kompetentni kritiki z neovrgljivimi protiargumenti dopovedujejo, da je ta model utopičen”. Torej ocene in napovedi, ki so se izkazale za točne in so še naprej aktualne. Kajti po prvi izločitvi drugega tira iz finančne perspektive EU 2007-2013 smo doživeli nov hladen tuš in izpadli tudi iz prvega razpisa v finančni perspektivi 2014-2021. In to kljub temu da imamo v Bruslju svojega človeka na mestu evropskega komisarja za promet. To vse dokazuje, da Slovenija v svoji celinski miselnosti še vedno ne zna primerno ovrednotiti svojega geostrateškega položaja ter vlogo prometa in pomorstva v njem in se do tega obnaša amatersko, s težkimi posledicami za slovensko gospodarstvo. Kot se je to že pokazalo tudi ob izgradnji koprskega pristanišča in prvega tira Koper-Divača, ki sta ju morali zgraditi primorska trma in vztrajnost, z lastnimi sredstvi ter proti volji zveznih oblasti in dobrega dela slovenske politike. Ob teh novih, ponavljajočih se hudih spodrsljajih v zvezi s tem prioritetnim strateškim projektom mislim, da bi moral minister Gašperšič odstopiti, v nasprotnem primeru pa bi ga moral Cerar odstaviti.

Več lahko preberete na strani tednika Novi glas.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


13 KOMENTARJI

  1. Diletanti smo izvolili diletante, zakaj pa smo sedaj nad tem presenečeni?
    SMC tudi po dobrem letu vladanja nima še nikakršnega lastnega programa, le koalicijska pogodba je edini papir, kjer je kaj zapisano o naši prihodnosti.
    Pa še tam ni nikaršne vizije, bolj gašenje požarov.
    Torej ni Gašperšič nič posebnega v tej vladi.
    Po mojem mnenju kar dobro sodi vanjo….

  2. V ozadju te škodljive nerazvojne naravnanosti sedanje in prejšnjih vlad po Janševi vladi je nepripravljenost, da bi se Slovenija razvojno naslonila na Evropo, pa čeprav je vsem znano, da nas lahko gospodarsko in civilizacijsko rešuje le Evropa, ki med drugim rabi našo luko Koper, ne pa Beograd.

    Dobro se spomnim izjav razpravljavcev o realizaciji drugega tira, ki so očitali vplivnim, zakaj mislijo, da bi moral drugi tir biti usmerjen proti Beogradu.

    Zaradi teh vplivnih od zunaj in znotraj, še tudi ni načrtovan drugi tir od Maribora do Šentilja, ki ga je totalitarna oblast po vojni izruvala ( podobno kot progo Dravograd- Velenje) češ, da z Evropo ne bomo več sodelovali. Ta miselnost še vedno obstaja pri častilcih totalitarizma in neresnične demokracije.

    • Če vlada načrtuje negospodarni drugi tir ali kateri drug gospodarski projekt, je to fašizem ali komunizem. Svitase=krščanski socialist.

      Naj podjetniki investirajo, se zadolžijo, če jim finančna analiza pokaže dobiček. Luka Koper in SŽ sta komunistična kolhoza.

  3. Se pa častilci totalitarizma in neresnične demokracije z vso vnemo zatekajo k tistim, ki prav tako častijo pretekli totalitarizem neresnično demokracijo in upravičenost medvojnih in povojnih pobojev ter omejevanje demokratičnih načel v medijskem, javnem in mednarodnem življenju.

  4. Nihče ne pričakuje da bo drugi tir dobičkonosen, a tako megalomansko kot je zastavljen pa ne more biti. In tu se še kar navija za to. Kot bi bral Zidarjev PR.
    Rabimo zmeren projekt.
    25% nakloni? Morda pa avtor nima pojma kaj je to železnica.
    Minister Gašperšič pa je nakladač, kot ga še nismo imeli priložnosti videt. Ta je lahko samo minister za vreme.

  5. Lahko me ‘minirate’ ali pa ne, toda ko sem parkrat šla na Slavnik, sem imela priložnost spremljati nekajurno dogajanje na ‘prvem tiru’: redke in kratke kompozicije, brez kakršnegakoli znaka, ki bi nakazoval potrebo po dodatnem tiru zaradi preobremenjenosti prvega …

    Če meni zadostuje en pralni stroj (pa še ta ne obratuje vsak dan), ne bom kupila še drugega zgolj zato, ker me ‘ameriške’ reklame prepričujejo, da v primerljivo veliki družini potrebujejo vsaj tri ali štiri … Stvar je pač v tem: pralni stroj moram plačati sama in bom dobro premislila, kaj in koliko bom kupila. Pri ‘državnih’ investicijah pa se obnašamo, kot da gre za ‘nikogaršnji’ ali ‘virtualni’ denar, ki nas ‘nič ne stane’ (oz. predvsem za zaslužke, ki jih na račun izvajanja del, posredništev, prekladanja papirjev ipd. nekateri lahko pospravijo??).

  6. Bilo je že nekajkrat napisano in predelano v debatah (predvsem na Forumu na Financah), da je celotna zgodba okoli t.i. drugega tira zmanipulirana s strani gradbenega in mafijskega lobija.

    Prava rešitev je čisto drugačna:

    Izgradi se vzporedni drugi industrijski tir že obstoječi progi.
    Zadevo se dela sproti, z dveh koncev – preko implementacije t.i. izvlečnega tira. Tako lahko postopoma povečujemo promet in s tem sledimo potrebam Luke.
    Naklon sploh ni problem, kraški teren pa mislim, da tudi ne, če ni bil problem v šestdesetih.
    Na koncu se popravi še elektrifikacijo – napetost – in dobimo popolnoma ok progo.
    Znesek izgradnje bi bil verjetno cca. 500 mio. EUR. Verjetno malce manj. Daleč od milijarde.

    Kasneje ko se zbere dovolj denarja se izgradi še tovorni terminal v Divači.

    Dolgoročno pa se nato naredi še eno progo in poveže kopet preko Trsta.

  7. Gašperšič manj neumnosti trosi kot tale avtor Gregorič. Ali bo Časnik tako kot Portal plus tudi postal trobilo socialistov, ki bi se na davkoplačevalske stroške spet radi omastili s kako milijardo 5 let po TEŠ 6b in 10 let po AC. Pa še tretjo razvojno pot, pa Janšev Svetilnik in otok pri Kopru. Norci zmešani.!

    • Uh, si hud. Saj naj zaide tudi kakšen tak članek. Da ga lahko skritiziramo! 🙂

      Rokc, kaj je to “izvlečni tir”?
      To poslušam zadnje časi pa ne vem kaj bi to bilo.

      Siceer pa tudi po mojem, se obstoječi tir razširi. Resda je treba nekje v skale zarezat, ampak to danes ni tako težko.
      Tale projekt z letečim vlakom, ki se skoraj nikjer ne dotika tal… je pa navadna megalomanija. Samo še to manjka, da bi na tem odseku vlaki vozili z več kot 250km/h. Potem bi bili vsi za, sem prepričan.

    • Ja, seveda. V čem je tir “izvlečni”?
      Klasično slovensko. Tu se ne sme povedat niti to, da se vinjeta obriše z mokro krpo… ker to je že resnica, ta je pa v sloveniji strogo prepovedana!
      Znaš razložit prosim, v čem je izvlečni tir izvlečni?

      • to pomeni, da se na delu proge zgradi vzporedni tir, kise odcepi iz enotnega tira in nato spet združi z njim. Dolg je recimo lahko 1.3 km. To omogoči srečevanje vlakovnih kompozicij. S takšnim pristopom recimo najprej narediš vzporedni tir, tam kjer ga najhitreje sprojektiraš. in lahko je na progi nekaj takšnih odsekov, gradiš stalno, vsako leto nekaj. Na koncu seveda se vsi tile tiri združijo v enotni vzporedni drugi tir. Tako si jaz to predstavljam. Verjetno je opcija v redu, ker ni predraga in omogoča hitro izvedbo in načrtovanje. Nekaj odsekov bi se lahko kar hitro naredilo in ne bi čakali 10-20 let za dokumentacijo ki bi jo rabili v primeru gradnje 2 tira kot enotnega projekta.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite