M. Glavač, Slovenski čas: Orwellovska ideja

0

Kaj prinaša predlagana protidiskriminacijska zakonodaja?

Nismo dolgo čakali na še en predlog zakonodaje, ki bo odpravljal domnevno največji problem slovenske družbe: diskriminacijo zoper določene skupine posameznikov, skupin ali pravnih oseb na osnovi zelo ohlapno določenih osebnih okoliščin, ki naj bi ujele čim širši krog t. i. viktimiziranih skupin. Gre za predlog zakona o varstvu pred diskriminacijo, ki ga je Vlada RS februarja sprejela na dopisni seji.

Po predlagani zakonodaji bomo državljani lahko diskiminirali na »neposreden« ali »posreden« način oziroma na načine, ki se jih morda sploh ne bomo zavedali. Poleg tega bomo kaznovani, če bomo spodbujali k diskriminaciji. Kar je še en korak bližje temu, da se v zakon zapiše, da bodo novi varuhi pred diskriminacijo vsak dan ob osmih zjutraj preiskali spletne strani, ki jih ureja Zavod 24kul.si, ob devetih po posvetu z Mirovnim inštitutom poslali predlog za protidiskriminacijsko tožbo, ob desetih pa morda še kakšnega inšpektorja in globo. Položnice bi bile, po mnenju nekaterih, veliko bolj učinkovito sredstvo za omejevanje svobode govora, kot so sodni postopki. Debata o omejevanju in sankcioniranju svobode izražanja v smislu prekrškov je dolga in pereča. Lahko samo upamo, da se ta orwellovska ideja sedaj ne bo tudi uresničila.

Koliko nas bo stalo?

Ker sem pričel z denarjem, naj z njim tudi nadaljujem. Vlada poudarja, da mora za cilje izvajanja zakona »kadrovsko nahraniti« in finančno napitati inštitut zagovornika načela enakosti, s tem da mu nameni še enega namestnika in dva pomočnika. V uradnem besedilu predloga piše: »Predlagano število zaposlenih temelji na natančni preučitvi obveznosti in nalog, ki jih mora organ opravljati v skladu z direktivami EU.« Poleg stroškov plač predvidevajo tudi stroške za raziskave in materialne stroške: 130.000 evrov za štiri plače, 45.000 evrov za kolege na FDV, da bodo lahko nekaj raziskovali. in 25.000 evrov za materialne stroške (vsako leto potrebujejo nove računalnike?). Skupaj torej 200.000 evrov na leto. Ker gre za okrogel znesek, lahko sklepamo, da so se uradniki pri računanju in omejevanju stroškov res potrudili ter da ravnajo skrajno vestno z našim denarjem (v resnici seveda lahko pridemo do ravno obrnjenega sklepa).

Če se vam dozdeva, da gre pri novem vladnem projektu za šlamastično in amatersko črpanje javnega denarja za posamične družbene cilje in znane organizacije, ste skoraj gotovo na pravi poti. Finančni načrt spominja na obisk avtomehanične delavnice: »Termostat je šel, pa hladilno tekočino bo treba doliti, tudi vplinjač vam nagaja, vsaj dve uri dela, recimo 200 evrov, za vas 170, ker ste stalna stranka, ampak pod 150 pa res ne moremo.« Pri tem vlada opominja, da nas bi globe s strani Evrope lahko stale tudi do pol milijona evrov letno, če našega zakona ne bi izenačili z evropskimi direktivami. A kot vemo: v luči lanskega poskusa vsiljevanja družbenih sprememb je nov projekt družbenega inženiringa zelo prikladen in časovno primeren, saj bo krepil vpeljevanje dominantne ideologije v vse pore javnega in zasebnega življenja.

Katere so sporne določbe v zakonu?

Zakon zaradi ohlapnosti pušča odprta vrata načrtnemu zatiranju mnenj, ki nasprotujejo dominantni ideologiji. To ideologijo pa zaznamuje brezkompromisna in prisilna »odprtost« družbenim spremembam za vsako ceno, odpovedovanje pravic večinski populaciji na osnovi tega, da »nas je več«, pozitivna diskriminacija (za enako raven usposobljenosti je favorizirana oseba, ki je del navidezne manjšine) ter zatiranje svobode izražanja.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.