M. Ferenc, Družina: Mi smo slike

0

V Cankarjevem domu, našem osrednjem kulturnem hramu, je te dni na ogled razstava fotografij pokojnega Tita. Ja, prav ste prebrali. To si »morate« ogledati, sicer bo vaš zgodovinski spomin hudo trpel, sploh če ste starejši od petdeset let in ste torej dovolj dolgo živeli v prejšnjem režimu. Razstavljene fotografije so odkrili pred nekaj leti v kleti stavbe nekdanjega maršalata. Kakšna sreča za fotografije in za nas, ki bomo tako spoznavali umetniško dušo našega diktatorja! (Še dobro, da niso bile shranjene v Sloveniji, saj bi jih ob obsedenem uničevanju arhivov kaj hitro lahko doletela ista usoda.) Da je Tito poleg gobarjenja tudi ljubiteljsko fotografiral, je bilo znano, saj je rad paradiral s fotoaparatom okrog vratu. Na razstavljenih fotografijah (na ogled so tiste, ki so bile posnete v letih 1960–1979) so prizori z obiska v New York, njegovih rezidenc po otokih, slike množic, ki so ga pričakale na raznih obiskih. Rad je slikal svoje lovske trofeje, Jovanko s pudljem in sebe v odsevu ogledala. Pogrešamo fotografije iz vojnega časa (že takrat je menda gojil ta konjiček), pa povojnega obdobja, Golega otoka, udbovskih zaslišanj, fotografije vsakdana povprečnega človeka … Res je, fotografije omogočajo vpogled v preteklost, takšno, ki je bila za večino nedostopna. Skoznje še tako slaboviden gledalec, če le malo razmišlja, dobi panoramsko sliko dvojnega življenja v enakopravni državi, polni bratstva in enotnosti. Kdo pa si je lahko privoščil vse razkošje, ki ga je beležil njegov fotoaparat?! (Mimogrede: »veliki umetnik« je uporabljal najboljše in najsodobnejše znamke fotoaparatov.)

Več lahko preberete na strani Družine.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.