M. Drobež, Novi glas: Še zmeda glede idej in namer politike

Veliko ljudi v Sloveniji ob nakupih in lahkotnem doživljanju t. i. veselega decembra hkrati obeležuje blagi adventni čas v pričakovanju Božiča in Jezusovega rojstva. “Ni toliko pomembno, kakšen je adventni venec”, so ob tem zapisali v praznični izdaji tednika Družina, “ali je po starem običaju iz zimzelenega rastlinja, ali pa smo ga kupili, ali izdelali sami. Pomembneje, da nas zbira skupaj in vabi k molitvi in premišljevanju”.
V Sloveniji sicer v zadnjem mesecu leta 2014 potekajo dogodki, ki so bolj dokaz vseobsegajoče krize, ki traja že od leta 2008, kot pa streznjenja političnih strank in osebnosti, ki vodijo oziroma upravljajo državo. V medijih politiki pozivajo k premostitvi težav, obljubljajo rešitve, toda ostajajo negibno pri svojih stališčih in pogledih, zaradi česar se tudi politična stabilnost v Sloveniji, ki je pogoj za začetek reformnih procesov v najbolj kritičnih panogah, zdi čista iluzija.

Navajam nekaj izhodišč strank in civilnodružbenih gibanj, ki se pred začetkom leta 2015 soočajo na družbenem in političnem prizorišču pri nas. Vlada Mira Cerarja je s proračunskimi popravki vsaj začasno uravnotežila državni proračun za naslednje leto, toda je napovedala nove davke in druge prispevke državljanom, gospodarstvu in občinam. Za zdaj še molči oziroma je v očitni zadregi glede pobude državnega poglavarja Boruta Pahorja, naj izvršilna oblast pri reševanju težav in krize sodeluje tudi z opozicijo. Seveda je mišljena, morda celo najbolj, največja opozicijska stranka, to pa je SDS Janeza Janše.

Svoje poglede na razmere in politiko v Sloveniji je v članku z naslovom Pričakovanje in upanje pojasnil tudi teolog. prof. in publicist Janez Juhant. Objavljen je v novi številki časnika Slovenski čas, ki je priloga tednika Družina. Poudaril je tudi naslednje: “Slovenci smo bolestno razdiralni drug do drugega. Zato naj se z novim ljubljanskim nadškofom metropolitom začnemo osvobajati preteklih senc in izključevanja ter gojimo sobivanje. Vodilni predsedniki v državi so napravili korak v cerkev, zdaj pa naj zagotovijo vsem državljanom, tudi žrtvam revolucije in pristašem SDS, v medijih, sodstvu in politiki, enakopraven dostop v družbeni prostor, na temeljih spoštovanja dostojanstva vsakega človeka, enakopravnosti in pravne države”.

Po prepričanju dr. Andreje Valič Zver, avtorice pravkar izdane knjige o vlogi DEMOS-a pri osamosvojitvi in demokratizaciji Slovenije, “bo potreben pogum, kot so ga imeli Jože Pučnik, Janez Janša in drugi pred četrt stoletja, da bomo Slovenijo znova pripeljali v boljše čase”. Anton Tomažič iz stranke Nova Slovenija, Krščanski demokrati pa ugotavlja, “da je glavni vzrok za težave samostojne Slovenije njena nenehna politična nestabilnost”. Meni, “da Slovenijo lahko rešijo le evropsko usmerjeni desni politiki s pomočjo Evropske ljudske stranke. Levica zna samo zapravljati in krizo podaljševati in poglabljati”.

Zaznavno je zanimanje vernih ljudi za stanje katoliške Cerkve, ki tudi išče odgovore na številne pereče izzive. Odprto je, denimo, vprašanje, ali si bo znova pridobila zaupanje, ki je od osamosvojitve Slovenije dalje precej upadlo. Igor Bahovec je v časniku Slovenski čas zapisal, “da je to precej odvisno od delovanja novega ljubljanskega nadškofa metropolita in njegovih sodelavcev. Nekatere stvari je treba korenito spremeniti. Prihodnost krščanstva v Sloveniji pa je hkrati zelo odvisna tudi od sodelovanja vsakega od nas vernikov. Avtor članka spominja, “da ima slovensko krščanstvo v svetovnem merilu dva velika človeka, ki sta nosilca ustvarjalnega odgovora na izzive sodobnega časa. To sta p. Pedro Opeka in p. Marko I. Rupnik”.

Več lahko preberete v Novem glasu.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.