Politične stranke in skupine volivcev, ki so kandidatke in kandidate poslali v predsedniško tekmo, ki bo v nedeljo, 22. oktobra, sproti ocenjujejo in presojajo možnosti posameznih kandidatov za položaj najvišjega predstavnika države. Postalo je skoraj gotovo, da Borut Pahor, zdajšnji državni poglavar, ki kandidira za nov mandat, ne bo izvoljen v prvem krogu glasovanja, kar so mnogi dolgo zatrjevali. V delu politike in javnosti se je namreč uveljavilo mnenje, da se Borut Pahor ne opredeljuje do nobenega vprašanja, bistvenega za državo, v svojem času pa je bil tudi slab predsednik slovenske vlade. Pričakovali so tudi, da se bo odzval na odkritje parlamentarne preiskovalne komisije, da je vedel za pranje denarja, kar milijarde dolarjev, iz terorističnega vira v Iranu, v Novi Ljubljanski banki. Vendar je o omenjeni kriminalni aferi, ki naj bi bila doslej v Sloveniji največja, tako kot okoli sto drugih vplivnih posameznikov, molčal. Lahko pa bi se zgodilo, da velika afera Borutu Pahorju na volitvah ne bi škodovala, saj so volivci postali otopeli za vse nezakonitosti, ki se dogajajo v Sloveniji. V družbenopolitičnem tedniku Demokracija so z razlogom opozorili, »da se bodo volivci v Sloveniji morali sprijazniti z dejstvom, da pri nas ni normalne demokracije, in je tudi ne bo, če bomo samo vdano sprejemali usodo«.
Devet kandidatk in kandidatov za novega predsednika Slovenije
V Sloveniji devet kandidatk in kandidatov sodeluje v kampanji za izvolitev nove predsednice oziroma predsednika države. Za položaj nove predsednice oziroma novega predsednika Slovenije kandidirajo: Maja Makovec-Brenčič, sedanja ministrica za izobraževanje, Borut Pahor, zdajšnji predsednik države, Ljudmila Novak, predsednica Nove Slovenije, krščanski demokrati, Marjan Šarec, župan občine Kamnik, Romana Tomc, evropska poslanka iz stranke SDS, Boris Popović župan mestne občine Koper, Suzana Lara Krause iz stranke SLS, Angelca Likovič, predstavnica Stranke Glas za otroke in družine, ter Andrej Šiško iz stranke Zedinjena Slovenija. V časniku Delo so ob takšni ponudbi kandidatov pomenljivo zapisali, »da se v okviru danega lahko samo nadejamo, da dobimo vsaj primernega, če že nimamo izjemnega (predsednika Slovenije, dodajam M. D«.
Zaskrbljenost in razlogi za zniževanje volilne udeležbe
Pojav, ki nemara politiko in prosvetljeni del javnosti najbolj zaskrblja, je upadanje števila volilnih upravičencev, ki se volitev ne udeležujejo. Nedavnega zelo pomembnega referenduma o drugem železniškem tiru med Koprom in Divačo se je, denimo, udeležilo komaj nekaj nad 20 % volilnih upravičencev.
Politiko spreminjajo v resničnostno zabavo
O zdajšnji predsedniški kampanji je v intervjuju, objavljenem v novi številki revije Ognjišče, razmišljal prof. dr. Matej Makarovič, analitik s televizije, sicer pa profesor na Fakulteti za uporabne družbene študije v Novi Gorici. Po njegovem je zelo opazno, »da v Sloveniji prevladuje izrazita naveličanost nad politiko in politiki. Zato imajo politični akterji, zdaj predsedniški kandidati, težave, kako zagotoviti vsaj minimalen interes volivcev. Politične stranke in posamezniki si zato želijo iznajti kaj novega. Ena izmed novosti je zagotovo povečanje števila kandidatk, če seveda ne gre za politično in propagandno potezo. Volivci pa ne morejo ohraniti določene ravni spoštljivosti do funkcije predsednika republike. Do tega je prišlo zaradi dveh oseb, in sicer najprej zdajšnjega predsednika države Boruta Pahorja, ki mu je uspelo razviti svoj politični slog, ki je sporen, ampak mu glede na to, koliko let se je ohranil na svoji funkciji, prinaša uspeh. Drugi akter v zgodbi je Marjan Šarec, kamniški župan, kot prvi opaznejši protikandidat Borutu Pahorju, ki je šel še nekaj korakov dlje in na svoj način odgovarja na problem nezainteresiranosti volivcev. Čeprav Marjan Šarec tega najbrž ne bi nikoli priznal, sodi v tisto kategorijo politikov, ki politiko spreminjajo v resničnostno zabavo. To sicer ponovno usmerja pozornost javnosti na politike in politiko, vendar po drugi strani odvrača pozornost javnosti od realnih problemov v državi. Resen problem slovenske politike je ta, da državljane pogosto obravnava kot nezrele, kot otroke, ki jih je treba zaščititi pred nekimi dejstvi, spoznanji, informacijami.«
Celoten komentar, ki je bil objavljen v Novem Glasu, si lahko preberete na tej POVEZAVI.
