M. Drobež, Novi glas, o nujnih reformah in prepovedi poučevanja verouka v javnih šolah

http://grosuplje.si/

V Sloveniji se vlada hvali, da je s svojo politiko in ukrepi premagala gospodarsko in finančno krizo in s tem državi omogočila nadaljnjo rast in razvoj. Letošnja gospodarska rast naj bi bila celo 4,5 %, zmanjšuje se brezposelnost, v nekaterih dejavnostih je začelo primanjkovati delavcev, ugoden pa je tudi izvoz blaga in storitev v tujino. Vladajoče politične stranke so se domnevno tudi dogovorile o politiki in ciljih koalicije do konca njenega mandata, ob koncu spomladi naslednje leto.

Vlada je zdaj najbolj zaposlena s sporom s Hrvaško glede uresničitve odločbe arbitražnega sodišča o meji med Slovenijo in Hrvaško. Spor o meji dobiva dramatična obeležja, saj je slovenska vlada sklenila, da ne bo podprla sprejema Hrvaške v Organizacijo za gospodarski razvoj in sodelovanje (OECD), domnevno pa pripravljajo tudi izredno sejo parlamentarnega odbora za obrambo, na kateri bi ocenili pripravljenost slovenske vojske za primer, da bi bilo potrebno njeno sodelovanje pri zavarovanju državne meje in naših ribičev v Piranskem zalivu.

OECD v novem gospodarskem pregledu za Slovenijo ponovno ugotavlja, da je na nekaterih področjih sicer začela izvajati reforme, toda nobene ni dokončala. Če je kje razviden uspeh in so ustvarjene možnosti za razvoj, je to bolj zasluga samostojnih podjetnikov in delavcev kot pa vlade in njenih ukrepov. Zaposlenost v Sloveniji se res povečuje, toda plače v gospodarstvu ostajajo nizke in dobršnemu delu zaposlenih komaj omogočajo preživetje. OECD je v omenjenem novem gospodarskem pregledu opozorila, “da je bila cena poskusa premostitve krize v Sloveniji visoka”, saj je morala Slovenija upočasniti svoje približevanje najbolj razvitim državam v EU. Po merilu doseganja bruto domačega proizvoda je Slovenijo že leta 2011 prehitela Češka, bolj uspešna gospodarstva pa imajo tudi Slovaška, Madžarska in Poljska. Nizka raven produktivnosti je velika ovira za mejni sprihodnjo rast, zato OECD Sloveniji ponovno svetuje, naj izvede oziroma pospeši reforme. Goran Novković, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, pravi, “da, kar Sloveniji svetuje OECD, v našem gospodarstvu ponavljajo že dalj časa. Dejstvo je, da bi v dobrih časih te reforme precej lažje izvedli, kot če jih bomo morali, ko bo nastopila nova kriza. Te si sicer ne želimo”.

Med dogodki navajam, da so novo šolsko leto začele tudi štiri katoliške gimnazije in dve zasebni osnovni šoli, kolikor jih deluje v Sloveniji. V Družini, slovenskem katoliškem tedniku, je Jože Kurinčič objavil komentar o izključenosti verouka iz javnih šol. Spominja na razsodbo ustavnega sodišča iz leta 2001, po kateri je v slovenskih javnih šolah prepovedana vsaka konfesionalna dejavnost, kamor spada tudi verouk. Ta naj bi motil samostojnost šolskega prostora in je kot tak v javni šoli prepovedan. Tako je ostala vera – kot v komunističnih časih – izločena iz šolskega območja, potisnjena v zakristije. S tako zakonodajo se nadaljuje državna ureditev, sovražna do vere in Cerkve, kakršna je bila značilna za komunistični režim. Z njo Slovenija ostaja edina med primerljivimi državami Srednje Evrope, saj je v vseh drugih verski pouk del javnega šolskega izobraževanja. Verouk je torej še vedno potisnjen v župnijske učilnice. Duhovniki se morajo na vse načine truditi, da učence spodbujajo k učenju verouka, pri čemer ostajajo brez podpore javnosti, včasih celo brez podpore staršev, za katere so različne druge dejavnosti pomembnejše od verouka. Zato obisk verouka strmo pada, obiskuje ga le še okrog 50 % slovenskih otrok. Druga polovica šolajoče se mladine v javnih šolah pa ostaja brez verske izobrazbe.

Celotno besedilo je objavljeno v Novem glasu.določitev