Skoraj neprekinjeni tok zabav in drugih prireditev lahkotnega žanra, nepotrebnih nakupov in, žal, marsikje tudi pijančevanja, kar vse predstavljajo kot vsebino t. i. veselega decembra, je za krajši čas preglasilo resnične težave in probleme v Sloveniji. Berta Golob je v uvodniku, objavljenem na prvi strani slovenskega katoliškega tednika Družina, z naslovom Naše krčevine, zapisala, “da trgovci z novci dobro vedo za Božič. Aranžerji oblikujejo celo adventne vence za naš žep. Vesolje raznovrstnih svetil obrača električne števce. Sleparija za vsakim korakom”. Ta dejstva in vzdušje je sicer z drugačnih izhodišč ponovila sindikalna funkcionarka Andreja Toš Zajšek, v komentarju o sklepanju pogodb o zaposlitvi, objavljenem v sindikalnem glasilu Delavska enotnost. Zapisala je, “da prihodnosti ni mogoče graditi, če imamo v sedanjosti kopico problemov in ravnanj, ki nasprotujejo etiki, morali in zakonodaji”. Položaj delavcev je primerjala z Dantejevimi verzi nad vrati, ki vodijo v Pekel in pravijo, “kdor vstopiš, pusti zunaj upe vsake”. To so bili primeri delavcev, ki so dobili od delodajalcev v podpis pogodbo o zaposlitvi, napisano na lističu, velikosti toaletnega papirja. Sporočeno jim je bilo, da imajo pravico do plače, ki pa bo nižja od minimalne plače.
Kljub oživljanju gospodarstva revščina obstaja
Mediji, naklonjeni vladajoči koaliciji, pravijo jim tudi dominantni mediji, z velikim poudarkom poročajo o oživljanju gospodarstva, saj naj bi bila njegova rast v preteklih štirih mesecih več kot štiriodstotna, pa vendar dejstva prepričljivo dokazujejo, da Slovenija še vedno ni socialna (in tudi pravna ne) država, kar sicer zatrjuje naša Ustava. Številni podatki in primeri navajajo, da revščina obstaja zato, ker v mandatu sedanje vlade in parlamenta ni bila izvedena preobrazba oziroma reforma na nobenem ključnem področju. To velja tudi za novejše obdobje ponovne rasti gospodarstva. Zapleteni statistični kazalniki opozarjajo, da v zadnjem desetletju v revščini živi okoli 300.000 prebivalcev Slovenije. Če posebej upoštevamo podatke o revščini med starejšimi osebami, je številka še bolj skrb vzbujajoča. Lani je v siromaštvu ali pod pragom tveganja za revščino, kot se izražajo statistiki, živela petina ljudi starejših od 75 let. Daleč najbolj ogrožene so ženske starejše od 75 let. In še, 8 % slovenskih gospodinjstev si vsak drugi dan ne more privoščiti popolnega obroka svoje prehrane, to je zadostnega kosila ali večerje.
Politika v pripravah na volitve
Slovenija se v prazničnem obdobju v pričakovanju Božiča in novega leta še nadalje sooča z nekaterimi dogodki, pomembnimi za celotno narodno skupnost. Zaskrblja vrzel v državi in politiki, ker je očitno, da je vladajoča koalicija opustila reševanje t. i. strateških vprašanj, kar vključuje reforme, ki so posebno nujne v zdravstvu in pokojninskem sistemu. Največji del pozornosti strank in večjih civilnodružbenih gibanj je namenjen izvajanju priprav in kampanje za parlamentarne volitve, ki bodo čez okoli 6 mesecev. Temeljitejši pregled stanja kaže, da se stranke in liste na območju politične levice na volitve temeljiteje pripravljajo kot pa stranke in mogoče volilne liste na politični desnici. Vendar se stanje lahko spremeni in bi do volitev prineslo nova presenečenja. Dogaja se, da poslanci nekaterih strank, ki jih njihova vodstva niso vključila v kandidatne liste za državnozborske volitve, izstopajo iz svojih strank in se poskušajo približati ali včlaniti v druge stranke, ki bi jih morda kandidirale za nov mandat, in tudi večina od sedanjih županov večjih slovenskih občin, takšne so ugotovitve neke javnomnenjske raziskave, ki jim leta 2018 poteče mandat, bi rada kandidirala za poslanca.
Vir: Novi Glas
