M. Cvelbar, Finance: Vladni kaos nedolžnosti …

5

 … in vonj korupcije

Ker ta vlada očitno ne zmore izkoreniniti korupcije v svojih vrstah in dobiti bitke z lobiji, bomo še naprej imeli visoke davke in bili še bolj revni

Je ministrica Tina Komel odstopila zaradi podkupovanja? Ne. Je odstopila, ker je zlorabila položaj? Ne. Je odstopila zaradi kriminalistične preiskave? Ne. Je odstopila zaradi kazenske ovadbe? Ne. Tina Komel je odstopila zaradi koalicijskega kupčkanja. Odstopila je, ker je v vladi Alenke Bratušek očitno standard, da morajo tisti brez sence kriminala odleteti in domnevno koruptivni obstati. Ob tem pa se lahko upravičeno vprašamo, ali sploh potrebujem resor, katerega namen je, vsaj tako se zdi, politično trgovanje?

Prva znamenja korupcije v družbi so cilji, ki upravičujejo sredstva. Kakšni so cilji in kakšna so sredstva zdajšnje vlade, kažejo zadnje kadrovske rošade. Zakaj je Desus Karla Erjavca želel zamenjavo resorjev zdravstva ter Slovencev v zamejstvu in po svetu? Gotovo ne zato, ker se stranka ne želi igrati z obliži ali epruvetami. Ali pa morda zato, ker jim niso všeč zdravniki in medicinske sestre. Ne, zamenjavo so si zaželeli, ker obliži preveč smrdijo, epruvete pokajo, v zdravstvu pa ob tem rohnijo. Ker v stranki vedo, da sanacija in obračun z lobiji v zdravstvenem sistemu zaradi nesposobnosti koalicije do konca tega mandata nista mogoča. Ker vedo, da si bodo z vodenjem za državo najmanj pomembnega (nepotrebnega) vladnega urada povečali možnosti za preživetje na prihodnjih volitvah. Ker jih je strah. Tako kot je strah preostale tri vladne stranke na čelu s Pozitivno Slovenijo (PS).

V PS pravijo, da s prevzemom zdravstvenega resorja prevzemajo veliko odgovornost in verjamejo, da bodo upravičili zaupanje. A kaj, ko je PS dobršen del zaupanja javnosti že zapravila. S sumom koruptivnosti obdani Roman Jakič (PS) je še vedno minister. Povsem normalno je, da ljubljanski župan Zoran Janković kljub kazenskim ovadbam ne želi odstopiti. Zakaj pa bi, če so v »njegovi« največji vladni stranki sprti z etiko, integriteto in moralo. Če odstavljajo nedolžne in podpirajo domnevno koruptivne. Znakov, da bi se to spremenilo, pa ni. Tako kot (še) ni poguma, da bi v stranki z volilnim kongresom razčistili razmerje med Bratuškovo in Jankovićem.

Več lahko preberete v Financah.


5 KOMENTARJI

  1. Prebiram Javno izjavo ob desetletnici Majniške deklaracije, ki je objavljena v knjigi ” Sproščena Slovenija”, ki jo je izdala Nova revija leta 1999.

    V njej 32 najvidnejših slovenskih intelektualcev iz desnega pola ugotavlja, da je:

    – slovenska družba v strukturni krizi
    – se je razbohotila državna birokracija
    – lastninjenje poteka nezakonito
    – pravosodni sistem še ni samostojna veja oblasti in deluje v interesu sil kontinuitete
    – ni razvojne strategije
    – državne šole zavirajo ustvarjalnost
    – javni sektor zavira razvoj zasebnega sektorja
    – gospodarstvo drsi v dolgoročno zaostajanje za Evropo
    – korupcija in kršitev zakonov postaja normalna stvar, kar sodstvo ne sankcionira. Družbeno premoženje je bilo oškodovano za 100 milijard tolarjev.
    – oblast si podreja medije in sodstvo
    – ni jasne ločnice med totalitarnim režimom in demokratičnim sistemom
    – obstoja nezaupanje v pravno državo in razkroj pravne zavesti

    Zanimivo, kako so nekoč intelektualci delovali preventivno.

  2. “Ker ta vlada očitno ne zmore izkoreniniti korupcije v svojih vrstah in dobiti bitke z lobiji, bomo še naprej imeli visoke davke in bili še bolj revni”,
    A samo (ta) vlada?
    Nekatere na sodišče!?
    Tako bi lahko povsem mirno rekli za marsikoga, ki ne dojame ali noče prevzeti svoje osebne ali objektivne odgovornosti za svoja ravnanja, kot to odlično opiše mag. Janez Zeni v prispevku »Tatovi zaupanja in spoštovanja«. Da to ne velja samo za uradnike, se seveda razume. Gotovo pa po moje to velja tudi za tiste državne organe, opisane v uvodniku Dela »Nič ne vidim, nič ne slišim«, kjer piše, da je državne organe bolj skrbelo za nadaljnje poslovanje plačilnega delinkventa kot za serijsko kršenje pravic delavcev do socialne varnosti. Da ne bo zmote, ta »skrb za takšne delinkvente, ne pa za delovno ljudstvo« traja in se še izvaja skoraj vse od osamosvojitve, vse z vednostjo in pristankom politikov , čeprav gredo tudi zato podjetja in država na kant.
    Lahko bi rekli, »tatovi zaupanja in spoštovanja«, a brez odgovornosti, so še kar na oblasti, saj jim volivci ne moremo izstaviti reklamacije in osebnega računa, celo na volitvah ne, kje šele na sodišču!?
    Nepotizem, kaj je že to?
    DNEVNIK 6. februar 2014
    Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je nepotizem dajanje dobrih služb, družbenih položajev sorodnikom.
    Nepotizem, »zrihtanje« javnih (!) dobrih služb in poslov sinovom, prijateljem, je v razvitih demokracijah nezaslišana in sramotna korupcija, saj gre za »ugodnosti na račun drugih«. Pri nas pa je očitno to povsem sprejemljivo. Žalostno je, da politika temu daje legitimnost, saj je brez sramu in odgovornosti prisotno v najpopularnejši slovenski stranki, Lukšičevi SD, Jankovićevi PS, Janševi SDS in še marsikje v politiki ter še kje, kar je »dnevno na TV-sporedu«, torej je to velik nacionalni interes.
    Nepotizem v primeru poslanca in župana Zanoškarja, PS, in njegovih sinov pa sedaj celo javno zagovarja »ugleden« član SDS, mag. Andrej Vizjak, bivši minister za gospodarstvo, delo, družino in socialo, kar je skregano z elementarno moralo! Pa smo zopet pokopali javno moralo, pravno in socialno državo! Žalostno in nezaslišano. Neodgovorno do sodržavljanov!
    Nepotizem je jasen, ko gre za druge, za naše pa ne! Na TV oziroma pred TV pa smo vsi za, da je to problem! Nepotizem in dvojna merila so torej nacionalni problem ali še vedno naš vsakdanji interes?

  3. Joj, kako vas šetajo naši levičarji. Kako vam dajo kost v gobec, pa glodajte. Tako je s tem Zanoškarjem.
    Res, zamislite se malo preden se zlajate tu na dolgo in široko, da človek sploh ne more mimo vas.

  4. Spet moram zagovarjati gospoda Mihiča, ki je tipičen primer, da izpostavi problem s širšega vidika. Lahko bi rekli nevtralnega, kar je v bistvu najboljše.

Comments are closed.