M. Cvelbar, Finance: AB, GGM in psihoza Slovenije

Premierka je ta teden po sestanku z glavnimi borci proti korupciji zatrdila, da boj proti kriminalu ostaja ena od glavnih prioritet njene vlade. Bratuškova je prepričana, da je ta boj postal tudi prioriteta v naši družbi. Sprašujem se, ali sploh ve, v kakšni družbi živi, in ali se zaveda, da je predvsem politika odgovorna za družbene razmere. Je vlada Bratuškove zmožna prosperirati družbo, ki bo zajemala spoštovanje, zmožnost samokontrole, dialog, zrelost, kritičnost, frustracijsko odpornost? Nekaterim politikom, šefom uprav državnih podjetij in nadzornikom ni mar za ugled, o družbeni uravnoteženosti pa zaradi zgodovinske razklanosti lahko trenutno samo sanjamo. Slovenija ni zmožna presojati same sebe z vidika prihodnosti. Če bi bila, potem se leta 2014 ne bi ukvarjali z umorom, ki naj bi ga naročila nekdanja služba državne varnosti pod vodstvom Janeza Zemljariča, ampak bi ta zavržena dejanja razčistili že takoj po nastanku samostojne države. Predvsem pa nekateri vidni politiki in funkcionarji niso pripravljeni na odsotnost čustvenih motenj.

Šef Luke Koper Gašpar Gašpar Mišič se pred očitki o vožnji v pijanem stanju s službenim vozilom in zlasti upiranju policistom brani z argumentom, da »mu je to nekdo elegantno serviral« in da je bil opazovan. Ne, gospod Mišič, niste bili opazovani, bili pa ste zasačeni pri dejanju, ki škoduje ugledu družbe. In ker ste na čelu državne družbe, posredno škodujete tudi ugledu države. Poleg tega Mišič očitno ni sposoben pripraviti primernega poslovnega načrta, saj so mu ga nadzorniki že dvakrat zavrnili. Verjetno si član Pozitivne Slovenije tudi to razlaga kot zaroto. Če bi se to zgodilo, denimo, šefu največjega pristanišča v Evropi Rotterdam, sem prepričan, da bi ta nemudoma odstopil. Ker pa Mišiča podpira lokalna skupnost, bi ta celo utegnil ostati na čelu Luke do konca mandata. Vsi štirje nadzorniki, ki Mišiča podpirajo, bodo namreč lahko ob vsakem novem poskusu glasovanja o njegovi razrešitvi zapustili sejo. Statut družbe to omogoča. Ob tem pa ne pozabimo na Mišičev izvirni greh – v Luko je prišel neposredno iz kabineta predsednice vlade. Že higiena in etika je nekaj, česar država ne zna dojemati, kaj šele, da bi nekatera velika podjetja znali voditi ali celo privatizirati. To dokazujeta tudi najnovejša primera dveh ministrov.

Kriminalisti NPU sumijo ministra za obrambo Romana Jakiča zlorabe položaja v času, ko je vodil Zavod Tivoli. Hišne preiskave na njegovem domu in verjetno pridržanje je preprečila okvara »njegovega« falcona v Moskvi. Jakič zdaj trdi, da bi se, če bi vedel za preiskavo, z avtom odpravil iz Moskve v Ljubljano. A takšno modrovanje je še en dokaz, kako se je v Sloveniji možno delati norca iz tistih, ki so te izvolili in te plačujejo. Jakič bi seveda moral takoj po kriminalistični preiskavi odstopiti. Zakaj? Ker je škandal, da politiki, obdani s sumom koruptivnosti, sedijo na vladnih sejah, kjer se odloča o usodi države. Z Jakičem kot ministrom je preiskava NPU gotovo obremenjena s političnimi pritiski. A to očitno ni dovolj, da bi ga Bratuškova pozvala k odstopu, če tega že sam ne želi storiti. Pri tem pa ne pozabimo, da sta Jakič in Mišič poleg Bratuškove kadra Zorana Jankovića, ki ju je ljubljanski župan konec leta 2011 pripeljal v državni zbor.

Več lahko preberete v Financah.