Titovo vstajenje, o katerem sem pisal prejšnji teden, ni nič posebnega, če ga primerjamo s tem, kar se je dogajalo v nadaljevanju. Navsezadnje je šlo na Sabotinu za ideološko dejanje, ki so ga zakrivili simbolični anonimneži, ne pa konkretne uradne osebe.
Cherchez les flics, bi lahko rekli – ali po domače: pokliči ena-ena-tri.
Ta torek je Sindikat policistov Slovenije na Twitterju objavil nenavadno čestitko. Glasila se je takole: “Vsem miličnikom po stažu in srcu želimo vse dobro ob dnevu varnosti, ko je milica imela drugačno vlogo …” Zraven pa so prilepili staro, črno-belo fotografijo dveh miličnikov, ki ponosno pozirata ob miličniški zastavi 1300.
Moja prva asociacija ob sliki – še preden sem prebral eno samo besedo – je bila Vest in pločevina. Kot da bi zagledal Borisa Cavazzo in Dareta Valiča v priljubljeni nanizanki iz leta 1974, prvi slovenski TV kriminalki (po scenariju Vitomila Zupana).
Proti večeru, ko so se nekateri tvitarji spet ali še vedno ukvarjali s čestitko, se mi je nenadoma posvetilo, da to ni bila samo prikupna prismodarija na družbenem omrežju, temveč vic o policajih.
Naj ponovim in dodam: sindikat je čestital miličnikom – ki jih ni več od leta 1991 – in namignil, da so bili včasih drugi, boljši časi, ko je ljudska milica še nekaj veljala, ne pa tako kot danes, ko policije nihče ne spoštuje ali kaj.
Res ne vem, kako so takrat sploh lahko obstajali komadi kot recimo Nemoj po glavi, druže plavi …
Slovenski policisti ne praznujejo svojega dneva 13. maja, temveč 27. junija – v spomin na boje pri Holmcu v osamosvojitveni vojni. Je pa res, da je bil 13. maj praznik miličnikov v nekdanji Jugoslaviji. Šlo je za tako imenovani dan bezbednosti. Na ta dan leta 1944 je bilo ustanovljeno Odjeljenje za zaštitu naroda – bolj znano pod kratico OZNA.
Ni mi všeč, da se uradne osebe v že tako ali tako propagandistično pregreti Sloveniji poigravajo s preteklostjo, kot da bi bilo samoumevno, da vsi pogrešamo dobre, stare miličnike in še oznovce.
Več lahko preberete v Primorskih novicah.
