Kdo bi si mislil, da bo primer paparaca, ki je v DZ zumiral premierkin mobitel, dve leti po obsodbi in tri po storitvi pristal v britanskem parlamentu. Nihče, seveda. Še najmanj pa naslednji gospe: takratna in sedanja informacijska pooblaščenka.
Če je slučajno kdo pozabil: ko je Jani Božič z balkona s teleobjektivom fotografiral telefon v tistem trenutku še mandatarke za sestavo vlade Alenke Bratušek, ki je pravkar brala SMS čestitko poslovneža Petra Kraljiča za potrditev – oziroma po objavi inkriminirane fotografije v reviji Reporter -, je bila Mojca Prelesnik, tedanja generalna sekretarka državnega zbora in današnja informacijska pooblaščenka, tista, ki je domnevnemu kršitelju za kazen odvzela novinarsko akreditacijo za vstop v DZ.
In to še ni vse! Prelesnikova ni Božiča samo vrgla ven, ampak je potem še prav tam organizirala okroglo mizo o tem, češ, kam gredo mediji, da tako nesramno fotkajo v posvečenem hramu demokracije in objavljajo tuje komunikacije. In na tej okrogli mizi je bila med vabljenimi diskutanti najbolj glasna Nataša Pirc Musar, tedanja informacijska pooblaščenka in današnja odvetnica.
Kako to, da se zgornji dom britanskega parlamenta – namreč lordska zbornica: to so tisti Siri in Ladies ter baronese in vikonti, ki včasih nosijo lasulje iz 18. stoletja – pravzaprav zavzema za slovenski primer? Zakaj Angleže to zanima, če pa še Slovencev ne ali le komajda? Ja, no, mi tukaj smo sicer obsedeni od tega, da se bolj brigamo za sosede kot pa sami zase, ampak ko gre zares, se spreobrnemo, ker imamo točno določene prioritete: gre za naše otroke, ne za begunske; gre za naše reveže, ne za tuje; gre za naše novinarje, ne za tuje. Tam pa na to gledajo drugače. Vzamejo si čas – in če je treba, tudi denar – tudi za druge, ne le zase. Malo vmešavanja v notranje zadeve drugih držav nikoli ne škodi. Nasprotno. Večja je verjetnost, da se to ne bo ponovilo še pri njih.
Zabavno pa je tudi to, da se nad omejevanjem svobode govora in sodnim pregonom zaradi nečesa tako benignega, kot je fotografija privatnega SMS sporočila, škandalizirajo prav v eni od držav z najbolj deregulirano medijsko zakonodajo, visoko razvito medijsko kulturo in zanesljivim sodstvom – in to zaradi primera, ki se je zgodil v eni od držav z najbolj drastično regulirano medijsko zakonodajo, nizko razvito medijsko kulturo in nezanesljivim sodstvom. To, kar se v Sloveniji dogaja na vseh teh področjih, se v Veliki Britaniji ne – razen morda nekoč v Monty Python skečih.
Več lahko preberete na primorske.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
