M. Crnkovič, Požarreport: Musso in Slovenci, on nam o spravi, …

… mi njemu o Sadamu

Slovenska ksenofobija ni to, da grejo nekaterim na živce Neslovenci, ampak da gre vsem na živce Mussomeli

Joseph A. Mussomeli, veleposlanik ZDA v Sloveniji, je državni sovražnik številka ena – vsaj zunanji sovražnik številka ena. Ta sloves si je prislužil s tem, da si je drznil Slovencem že nekajkrat povedati, kar jim gre. Nazadnje je sodu izbil dno s spravo.

Mussomeli ni nikoli povedal nič takega, česar ne bi povedal že kdo drug. Simbolika odkritja spominske plošče žrtvam vseh vojn in režimov na ograji veleposlaništva ni nič novega. Nič novega niso na plošči zapisane in ob tem izrečene besede. Mussomeli nam govori o stvareh, ki jih neradi slišimo, ker smo nanje alergični.
Kako preprosto je preslišati rojake, kajneda?

Posebna zamera do Mussomelijevega pametovanja o Slovencih izvira iz dejstva, da je tujec – in za nameček še Američan – in za nameček še diplomat.

Sprava je v Sloveniji vsesplošni, a brezpredmetni konsenz. Strinjamo se, da bi morali preseči ideološke delitve in se pokloniti žrtvam. To bi po mnenju vseh blagodejno vplivalo na duševni mir naroda in stanje duha v državi.

S tem pa se že vse konča. Več ko o spravi govorimo, manj je možnosti, da bomo do nje prišli. Desnica se v svojem legitimnem zavzemanju za spravo ne poslužuje vedno najbolj prepričljivih argumentov, niti ponavadi ne ponuja sprejemljivih alternativ za psevdopartizansko simboliko arogantnih ali brezbrižnih levičarjev.

Ti pa po svoji strani prizadevanja nasprotnikov tretirajo kot poskuse revidiranja zgodovine. Nekateri so celo prepričani, da spravo že imamo in da jo kot politično orodje samo forsirajo desničarji, ker ne morejo preboleti, da so bili njihovi ideološki predniki v vojni na napačni strani zgodovine.

In pri vsem tem ni še nihče pomislil, da bi outsider lahko odigral pomembno ali celo odrešilno vlogo mediatorja?

Tujce radi poslušamo, če občudujejo slovenske naravne lepote in športne uspehe. Če nas začnejo magari dobronamerno kritizirati, pa jim zamerimo ali jih vsaj poskušamo utišati s pripombami, da ne razumejo, ker se ne morejo vživeti v našo kožo.

Več lahko preberete na portalu Požar report.