M. Bošnjak za Reporter: Sodba v zadevi Patria ne bi smela obstati

26

Po besedah dr. Marka Bošnjaka, izrednega profesorja za kazensko pravo na Evropski pravni fakulteti, sicer odvetnika iz odvetniške družbe Čeferin, gre pri indičnih sodbah, med katere sodi tudi zadeva Patria, za kršitev osnovnih pravnih načel na več področjih. Dr. Bošnjak je preučil obrazložitev obsodbe in je prepričan, da ne bi smela obstati.

Na sploh so indične sodbe sporne, saj obtožencem kratijo pravico do obrambe, indic ni dokaz o dejstvu, pač pa iz njega sklepajo na določena dejstva. Težava je, da lahko na podlagi enega indica sklepaš na pet dejstev, toda katero je pravo? Če ti nekdo reče: bil si na kosilu z določeno osebo neugotovljenega dne, na neugotovljenem kraju in času, poleg tega pa navede indice, ki naj bi na to kazali, se ne moreš braniti, razen z besedami, da pač trditev ne drži. Ne moreš pripeljati priče, ki bi to potrdila, saj je niti ne more biti. Žal indične sodbe obstajajo, pravi dr. Bošnjak, zadeva Patria ni edina. Z vprašanjem, ali gre v tem primeru za politični konstrukt, se ne ukvarja, ugotavlja pa, da je v slovenskem pravosodju v zadnjem času tok upadanja procesnih standardov v škodo obdolžencem.

Pri primeru Patria je sodišče uporabilo finske dokaze, ki so bili pridobljeni s hišnimi preiskavami brez odredbe sodišča, kot to sicer zahteva 36. člen naše ustave. Dokazov, pridobljenih na ta način, v Sloveniji ne bi smeli uporabiti, opozarja Bošnjak, ki se glede tega vprašanja ne strinja s kazenskima pravnikoma dr. Primožem Gorkičem in dr. Katjo Šugman Stubbs. Slovensko ustavno sodišče je v več pomembnih odločbah, primerljivih s pomembnimi ustavnimi odločbami v državah z uveljavljenimi pravnimi standardi, povedalo, katera so tista pravna jamstva, ki jih lahko zagotovi le sodna odločba in jih ni mogoče nadomestiti. To, da prav sodnik potem trdi drugače, Bošnjak primerja z vrhunskim kirurgom, ki bi se mu zdelo sprejemljivo, da na primer operacije v drugi bolnišnici opravlja medicinska sestra, saj to pač omogočajo tamkajšnja pravila.

Več lahko preberete v Reporterju.


26 KOMENTARJI

  1. Od Ustavnega sodišča RS se utemeljeno pričakuje, da bo na slovenskem zasidralo pravno varnost človekovih pravic.

  2. Minimalni standard za možnost sojenja na osnovi indicev, je neposredni dokaz, da je do kaznivega dejanja v resnici sploh prišlo. V primeru Patria naj bi bilo kaznivo dejanje “sprejem obljube plačila nagrade” za vpliv na organe, ki so odločali o nakupu vojaške opreme. Obstajati bi moral torej nek dokaz, da je do vpliva na odločevalce o nakupu opreme res prišlo. In tu pridemo na področje vsesplošne neumnosti, ki preveva slovensko pravosodje. V sodbah možnim odločevalcem o nakupu Patrij v Sloveniji je namreč ugotovljeno, da nihče ni odločal v nasprotju s stroko in na nedovoljen način protežiral Patrio pri izbiri. Dokaza o tem, da je torej v sistemu javnega naročanja sploh prišlo do korupcije NI. KAJ TOREJ DOKAZUJE SODBA? Ali dokazuje, da je prišlo do “obljube nagrade?” Če bi do obljube nagrade prišlo, bi prav gotovo obstajal nekdo, ki je NAGRADO OBLJUBIL! Ali slovensko pravosodje, ki v imenu ljudstva razsoja, da je do “obljube nagrade” kot kaznivega dejanja dejansko prišlo, o tem razpolaga s kakšnim dokazom? Ker med dokazi ni dokaza o obstoju korupcije, bi indični krog lahko temeljil le na NEPOSREDNEM DOKAZU, da je OBLJUBA NAGRADE res OBSTAJALA.
    Obljuba nagrade v koruptivnih poslih je kaznivo dejanje. Če je torej nekdo nekomu dal obljubo nagrade v tej smeri, je za tako obljubo kazensko odgovoren. Za slovensko državno tožilstvo pa je tako zaknivo dejanje ZAKONSKA OBVEZNOST ZA UKREPANJE.
    So slovenski državni tožilci koga obtožili za obljubljanje nagrade v zvezi s poslom s Patrijo? Niso!
    S čem se torej srečujemo? Se srečujemo s pomanjkanjem dokazov, da je nekdo obljubljal nagrado ali pa S SLABIM DELOM DRŽAVNEGA TOŽILSTVA?
    Oboje dejstev je v nasprotju z zakonodajo! Če nekoga obtožiš brez osnov, gre za krivo ovadbo! Če državno tožilstvo ne obtoži storilca kaznivega dejanja pa gre najmanj za hudo poklicno malomarnost, za katero Je OBJEKTIVNO ODGOVOREN GENERALNI DRŽAVNI TOŽILEC!
    Kakšne so torej OSNOVE za obstoj indičnega kroga?
    Razen ritopočnega grmenja iz Murgelj, za obstoj kriminalnih osnov v prvem poslu z orožjem, ki je potekal na osnovi javnega razpisa ni!
    Ukrepanje pravosodnih organov na osnovi ritopočnih indicov, ki so jih s “svojim dokazovanjem” podprirali zgolj dežurni akterji vseh slovenskih afer, pa v SVOJEM BISTVU POMENI POLITIČNO KORUPCIJO, ki se nanaša na CELOTEN SISTEM PRAVOSODJA.
    PRAV NA TEM DEJSTVU PA BO MORALO SVOJO MODROST ALI PA POPOLNO SERVILNOST VZVODOM POLITIČNE MOČI IZPRIČATI USTAVNO SODIŠČE!

    • nima smisla komplicirat na tak način, ker potem zadeve izpadejo ravno obratno, kot je bil namen. 🙂 to, kar je dr. bošnjak povedal je povsem dovolj, preprosto in jasno, torej indična sodba kot taka nima v kazenskem pravu kaj iskati, ker je v nasprotju s temeljnimi načeli zaščite obdolženca.

      tvoje razmišljanje je ne samo brez potrebe, ampak ima velike luknje:

      1. korupcija obstaja tudi v primeru, če dejansko nima nobenega učinka. torej, tudi če janša na koncu ni na noben način vplival na odločitev MO, če je za denar obljubil, da bo to storil, je to že samo po sebi kaznivo dejanje. 🙂

      2. tisti, ki naj bi obljubil nagrado je bil v avstriji za to na prvi stopnji tudi obsojen. in ker v pravu velja prepoved ponovnega sojenja o isti stvari, mu v sloveniji zaradi tega ne morejo ponovno soditi in ga obsoditi. 🙂

      • Ah, daj no, Ladko,
        zdaj pa res pretiravaš!
        prav za vse res ne moreš biti strokovnjak, tudi če ti kdo za tvoje strokovne logične ekspertize obljublja podkupnino ali ti celo plačuje zanje.

        Sploh pa je jasno, da je za vse pravne ekspertize in podučevanje neukih množic zadolžen že Pirnat!

        • 1. preberi si 261. člen KZ-1b. 🙂

          2. preberi si 31. člen URS. 🙂

          potem pa zabavaj dalje. 🙂

          • oz. v tem primeru patrije prideta v poštev 263. ter 264. člen KZ-1b. formulacija je pa ista kot v 261. členu. torej, za to, da je dejanje kaznivo je dovolj obljuba. 🙂

          • Ladko,
            kaj naj rečem? Vse ve, pa nič ne zna!

            Res impresivno tole naštevanje nadvse priročnih členov, a kaj, ko med njimi ni najpomembnejšega, 133.člena KZ-eseferjot. Brez temeljnega člena tvoji sponzorji ne bodo mogli utišati glasnega dela pravne stroke.

            Pa da ne boš govoril, da nisi bil opozorjen, da se vmešavaš v tuj rajon!

          • @človek,

            imam občutek, da še sam ne veš, kaj bi rad povedal. 🙂 ampak nič zato, sem se že navadil. 🙂

          • Ladko,
            občutek te vara, ampak nič zato, saj še veliko drugega ne zastopiš 🙂

            No, zdaj veš, da je za to kriv občutek. In to je velik napredek 🙂

      • Dokaza, da je Janša komu kaj obljubil enostavno ni.
        Riedl ni bil obsojen zaradi dajanja podkupnin, pač pa zaradi industrijske špijonaže.
        Poročanje v medijih pa je edini izgovor, da Aladarja Berglesa ne obtožim slaboumnosti.

        • 1. ni šlo za to, ali dokaz, da je kdo komu kaj obljubil, obstaja ali ne, ampak za tvojo trditev, da “Obstajati bi moral torej nek dokaz, da je do vpliva na odločevalce o nakupu opreme res prišlo”… kar seveda ni res. 🙂 kazniv je že sam sprejem obljube neke koristi, četudi potem ne storiš prav nič. 🙂

          2. preberi si avstrijsko obtožnico spodaj. 🙂

          http://www.rtvslo.si/files/Slovenija/patria_prevod_1.pdf

          riedla je torej za podkupovanje v sloveniji sodno procesirala že avstrija, kar pomeni, da ga slovenija za isto dejanje ne more več preganjati. ali je bil za neko dejanje tudi obsojen ali ne, nima nobene veze. 🙂 torej ne gre za to, da bi slovenski tožilci v tem primeru slabo opravljali svoje delo, gre za to, da jim ustava prepoveduje, da bi sodili nekomu za nekaj, za kar je že bil sojen. 🙂

          sedaj se pa lahko samega sebe obtožiš slaboumnosti, če želiš. 🙂

        • Točno tako. Riedel je bil obsojen zaradi gospodarske špijonaže, ne pa zaradi podkupovanja politikov oziroma konkretneje Janše.

          V Avstriji tudi ni bilo sojenja zaradi dogovarjanja o podkupnini glede Janše.

          Torej tistega, ki naj bi Janši dal podkupnino, ni.

          • In Aladar celo da link na prevod sodbe, češ:
            ================
            riedla je torej za podkupovanje v sloveniji sodno procesirala že avstrija…
            ================
            čeprav ni bil.
            Torej, sploh ne grem brat tega. Menda je sodnica v Avstriji izrecno povedala, da ne ve ali je bil kdo v Sloveniji podkupljen.

      • Ladko, ti seveda lažeš.

        Nihče ni bil obsojen zaradi dajanja obljube podkupnine – še posebej ne Janezu Janši.

        V avstriji so bili obsojeni podkupovanja uradnikov – za gospodarsko špijonažo, ne pa politikov.

    • to vprašanje pa za stvar debate sploh ni bistveno, ker gre za splošna pravna vprašanja, ne za konkreten primer patria. 🙂

      • ..aha..torej sploh ni bistveno vedeti, kdo sploh in kako in kdaj je obljubo dal in kakšno obljubo je dal ..glavno, da se ve, da jo je nekdo sprejel..

        ..kaj pa je bila sploh obljuba..??..

        • Itak, da za Ladkota marsikaj ni bistveno.

          Tisto njegovo začetno dvomljenje v sodbo, je bila le kamuflaža.

  3. ..zakaj se ne najde kak pravni strokovnjak ali ekspert, pravni komentator, ki bi sodbo analiziral bi ji pritrdil in jo utemeljeval..??

  4. Aladar Bergles je iz Janše naredil Keiser Soseja, prav tako pa ga v primeru Patrije tretira slovensko laično pravosodje, ki ga izvajajo diplomirani pravniki.
    Saj ni zastonj prizadevanje KPS, da si podredi pravosodje, medije, šolstvo, represijo in še kaj, kot ga je lepo v Usodnih odločitvah opisal dr. France Bučar. Prizadevanja dajejo rezultate še v družbi, ki naj bi veljala za demokratično.
    Ob zatečenem stanju je zato zelo ilustrativna ugotovitev novinarja Vidmarja v Studio City, ki ugotavlja, da si Janša in njegovi želijo podrediti institucije države. Resnica je namreč v tem, da si je levica prav te institucije podredila v času ministra Zalarja, zato pa njihovo nestrokovnost in neevropskost brani z vsemi štirimi.
    Dogaja se nekaj podobnega, kot se je že davno zgodilo na področju uradne zgodovine. Tisti, ki so jo ponaredili, jo danes z vsemi štirimi branijo in se “borijo proti pisanju nove zgodovine” – ne glede na resnico.

Comments are closed.