Po besedah dr. Marka Bošnjaka, izrednega profesorja za kazensko pravo na Evropski pravni fakulteti, sicer odvetnika iz odvetniške družbe Čeferin, gre pri indičnih sodbah, med katere sodi tudi zadeva Patria, za kršitev osnovnih pravnih načel na več področjih. Dr. Bošnjak je preučil obrazložitev obsodbe in je prepričan, da ne bi smela obstati.
Na sploh so indične sodbe sporne, saj obtožencem kratijo pravico do obrambe, indic ni dokaz o dejstvu, pač pa iz njega sklepajo na določena dejstva. Težava je, da lahko na podlagi enega indica sklepaš na pet dejstev, toda katero je pravo? Če ti nekdo reče: bil si na kosilu z določeno osebo neugotovljenega dne, na neugotovljenem kraju in času, poleg tega pa navede indice, ki naj bi na to kazali, se ne moreš braniti, razen z besedami, da pač trditev ne drži. Ne moreš pripeljati priče, ki bi to potrdila, saj je niti ne more biti. Žal indične sodbe obstajajo, pravi dr. Bošnjak, zadeva Patria ni edina. Z vprašanjem, ali gre v tem primeru za politični konstrukt, se ne ukvarja, ugotavlja pa, da je v slovenskem pravosodju v zadnjem času tok upadanja procesnih standardov v škodo obdolžencem.
Pri primeru Patria je sodišče uporabilo finske dokaze, ki so bili pridobljeni s hišnimi preiskavami brez odredbe sodišča, kot to sicer zahteva 36. člen naše ustave. Dokazov, pridobljenih na ta način, v Sloveniji ne bi smeli uporabiti, opozarja Bošnjak, ki se glede tega vprašanja ne strinja s kazenskima pravnikoma dr. Primožem Gorkičem in dr. Katjo Šugman Stubbs. Slovensko ustavno sodišče je v več pomembnih odločbah, primerljivih s pomembnimi ustavnimi odločbami v državah z uveljavljenimi pravnimi standardi, povedalo, katera so tista pravna jamstva, ki jih lahko zagotovi le sodna odločba in jih ni mogoče nadomestiti. To, da prav sodnik potem trdi drugače, Bošnjak primerja z vrhunskim kirurgom, ki bi se mu zdelo sprejemljivo, da na primer operacije v drugi bolnišnici opravlja medicinska sestra, saj to pač omogočajo tamkajšnja pravila.
Več lahko preberete v Reporterju.
