M. Belcl Magdič, Slovenski čas: Ženska naj ostane ženska

22
249

Če je danes o čem težje javno spregovoriti, ne da bi te nekateri že vnaprej imeli za seksista, esencialista oz. nasploh za človeka iz srednjega veka, je to tema o ženski naravi in njenem poslanstvu. Niti se ne zavedamo, koliko subtilnih sporočil je feminizem v svoji intenzivni šestdesetletni zgodovini pustil v naši družbi in s kolikšnimi lažmi imajo opravka naše generacije. Najbolj navzoče so naslednje: Poroka in materinstvo sta le rezultat patriarhalne družbe, Ženske se moramo kolektivno boriti proti moški ‘nadvladi’ in postati karseda neodvisne od njih, Pravo dostojanstvo bomo dosegle šele takrat, ko bomo znotraj kariere uživale enake možnosti, kot jih uživajo ‘privilegirani’ moški.

Mnoge ženske, ki so v preteklosti te ideje vzele kot sveto resnico, se danes oglašajo in pravijo: »Nihče mi ni povedal, da je prečudovito biti mama!« ali pa »Tekmovalnost znotraj kariere me ne izpolnjuje!«, »Izpraznjena sem, osamljena in še bolj žalostna kot prej.« Danes ženske doživljajo stisko, kajti pomemben del njih je ostal zatrt, neopažen in neizkoriščen. Vstopile so v moško oblikovani svet, kjer so morale delovati po moško. A njihov bistven del, njihova ženstvenost, njihova specifika, drugačnost, ki ga feminizem v korenini zanika, je bila potisnjena na stranski tir. Nastala je velika zmeda in s tem tudi vrsta vnebovpijočih vprašanj: Kdo sem? V čem sem drugačna od moškega? Je bila moja identiteta do sedaj le priučena? Kaj me bo osvobodilo?

Oseba, ki je pred skoraj sto leti prodorno, a napredno odgovorila na ta vprašanja, je bila Edith Stein. Visoko izobražena ženska, ki je pri petindvajsetih letih postala doktorica znanosti. Rojena judinja, v srednji šoli in med študijem samooklicana ateistka in feministka. Odlična profesorica, ki je v tistem času izstopala. Njeno življenje je nato še dodatno obogatil Kristus, kateremu se je popolnoma posvetila in se mu izročila tudi v mučeniški smrti. Neverjetna žena, ki je opravila neverjetno pot notranje preobrazbe in danes lahko spregovori in osvetli notranji svet prav vsaki ženski, verni ali neverni, doma z otroki ali tisti na visokem položaju.

Ali je ženska poklicana, da je mati? Edith pravi, da ženska že po naravi stremi za tem, da bi objela tisto, kar je živo, osebno in celotno. To je ona. Brez velike refleksije spontano čuti, da mora človeka varovati, čuvati, ščititi, hraniti, mu dajati rast in mu pomagati, da iz sebe naredi kar se da največ. V to se ženska ne čuti prisiljena, njeni naravni talenti, njeno zanimanje, njene sposobnosti, njen izjemen občutek za empatijo, njen način razmišljanja, ki je veliko bolj kontemplativen, izkustven in usmerjen proti konkretni stvari, proti konkretnemu človeku, ji pomaga, da čuti in prepozna potrebe otrok, moža in vseh, ki se znajdejo ob njej.

Več lahko preberete na druzina.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


22 KOMENTARJI

  1. Ženska bo vedno ostala ženska, ker gre za biološko danost, ki je nobena ideologija ne more spremeniti. Drugo pa je seveda družbeni konstrukt “ženske narave”, ozek kalup, ki ga določa skupek nekaterih lastnosti, kamor bi radi stlačili vse ženske, da bi jih lažje nadzorovali in obvladovali.

    Feminizem je ta kalup nepovratno razbil kar pa seveda še ne pomeni, da že vseskozi ne obstajajo težnje po njegovi restavraciji in žalostno je, da so v prvih vrstah pobudnic nadevanja novega-starega jarma prav ženske. Še toliko bolj ker so o “lepotah” stare ureditve na naših tleh na voljo mnoga besedila, “in vivo” pa jih lahko spremljamo z opazovanjem tistih delov sveta, kjer so s pravicami žensk 100 in več let za nami. Ampak nekateri bi nas očitno radi prepričali, da so včasih živeli sami princi na belih konjih, da sta se ženskam cedila med in mleko, potem pa so prišle feministke in pokvarile to idilo, na koncu je pa še svizec zavil čokolado.

    Poroka in materinstvo sta danes stvar svobodne izbire, ne nujnost za preživetje ali družbena zapoved, in tako je tudi edino pravilno. Ženske se moramo kolektivno boriti za svoje pravice, ker posameznica v tem svetu ne more doseči veliko, in tudi proti nadvladi moških, saj lahko samo na ta način dobimo moč, ki je potrebna za ustvarjanje ženskam, materam in otrokom prijazne družbe, moškim to očitno ni v interesu. Neodvisnost je temelj za enakopraven odnos, dosežeš pa jo najlažje z enakimi možnosti na karierni poti. Torej ne gre za nikakršne feministične laži ampak čisto realna dejstva.

    Slovenija ima eno najvišjih stopenj zaposlenosti žensk, obenem pa so ženske v Sloveniji, glede na rezultate raziskave, bolj zadovoljne z življenjem kot moški, tako da so omenjene trditve o zagrenjenih, obupanih ženskah bolj kot ne za lase privlečene. Tudi to, da avtorica zagovarja materinstvo kot najpomembnejše poslanstvo ženske, obenem pa »po moško« dela doktorat in kariero, se mi ne zdi prav verodostojno. Če nasprotuješ feminizmu bi bilo dosledno, da se odpoveš tudi njegovim dosežkom.

    Nevroznanstvene raziskave so pokazale, da imajo moški v povprečju ravno tako dobro razvite predele možganov, ki so odgovorni za empatijo in čustva, kot ženske. Če jih ne razvijejo v takšni meri je to zgolj posledica napačne vzgoje. In to bi morali bolj poudarjati, da je empatija pomembna lastnost pri LJUDEH, ne zgolj ženskah. Sploh ob dejstvu, da je posledica permisivne, moderne pedocentrične vzgoje armada narcisoidnih, egocentričnih otrok obeh spolov, ki jim je sočutje do sočloveka španska vas, kar je še en dokaz več, da je pri teh stvareh vzgoja veliko pomembnejša od bioloških danosti.

    • Niti ženske se ne strinjajo s tabo.
      Namesto da bi zlila vsebino s formo, kakor se vino nalije v kozarec, točiš kis.

        • Ja, in? Lahko živiš v svojem slonokoščenem stolpu.
          Še vsak moški poklekne pred žensko. Če je to tebi prevara, ti samo še Bog pomagaj.

    • “…To je ona. Brez velike refleksije spontano čuti, da mora človeka varovati, čuvati, ščititi, hraniti, mu dajati rast in mu pomagati, da iz sebe naredi kar se da največ.”
      =====================================================
      Ne piše, da so to nujno njeni otroci. Tudi Edith Stein je na svoj, kontemplativen način objela človeka, ga varovala in hranila. Znanstveno delo ne odvzema ženski sposobnsoti čutenja za človeka.

      • Nobeno delo ne odvzema ljudem sposobnost čutenja za sočloveka, tudi direktorica velikega podjetja je lahko materinska do svojih zaposlenih, jim zagotavlja službe in kruh za njihove družine. Namesto priznavanja različnosti žensk in njihovih vlog v družbi avtorica povzdiguje zgolj eno dimenzijo žensk in ozek kalup, ki ji je bil namenjen že od pradavnine.

        Res ne vem zakaj na tem portalu ne objavljajo mnenja Žensk, kot je npr. Alenka Rebula, ki so veliko bolj realna in uravnotežena ampak zgolj pravoverne članke raznih smrkljic, ki ne znajo drugega kot pljuvati po drugače mislečih ženskah in feminizmu, niso pa sposobne nobene kritike moškega in njegove vloge, pri problemih, ki jih naslavljajo. Vsega so krive ženske, že od Eve dalje.

        Nisem vedela, da ima Alenka svoj blog, odlično branje.

        http://www.alenkarebula.com/alenkadrupal/content/pozdravljeni-na-mojem-vrtu

        • Zdravo Feministka,

          gospa Belcl Magdič piše v nadaljevanju istega članka tole (predzadnji odstavek članka):

          “Ali je ženska poklicana v profesionalno življenje? »Nobena ženska ni samo ženska,« je tretja stvar, ki jo izpostavi Edith. Vsaka ženska ima svoja nagnjenja in naravne talente, ki so lahko umetniške, znanstvene ali tehnične narave. Edith Stein pove, da ženska lahko dela povsod, tudi tam, kjer ni nič »ženskega«, oz. v poklicih, ki jih opravljajo predvsem moški. Toda ob tem izpostavi nekaj izjemnega: vsa ta dela lahko opravlja profesionalno in hkrati na svoje delovno mesto prinaša ženske vrline. Kajti še posebej v tovarnah, v poslovnih prostorih, v državnih upravah, v kemijskih laboratorijih, na matematičnih inštitutih, se pravi med neživimi in abstraktnimi stvarmi, bodo njene lastnosti (sočutje, empatija, pozornost) še toliko bolj potrebne. Ženska bo še vedno prva, ki bo opazila, da ima nekdo na delovnem mesto težave (enako kot je Marija opazila, da je zmanjkalo vina na svatbi). Kjer koli je, ženska prinese svojega duha, svoj čut in svoje sposobnosti.”

          Veš, ne opažam prvič, da je vredno prebrati tudi celoten članek na viru iz katerega je povzet. Celota lahko pusti precej drug končni vtis, kot le citirani del.

          ( Za Družinine članke je sicer treba biti registriran, toda po izidu nove številke so članki prejšnjih številk prosto dostopini tudi ne-naročnikom. )

          • Hvala za citat iz Družine, Darja. Kadar komentiram kakšen članek ga vedno preberem v celoti in tudi tokrat bi ga, če bi bi dostopen, pa ni.

            Sicer sem pa svojo oceno podala ne samo na podlagi tega članka ampak tudi drugih od iste avtorice, ki so bili v celoti objavljeni tukaj. In vztrajam pri trditvi, da žensko in njeno vlogo v družini in družbi vidi preveč ozko in omejeno. Vedno znova izpostavlja zgolj njeno ženstvenost ne pa tudi moško plat – animus, ki je ravno tako pomembna, vedno znova kritizira feminizem kot največjo Zlo, nikoli ne omeni, da bi tudi moški morali sestopiti iz svojih prestolov in odvreči svojo željo po nadzorovanju in vladanju ženskam etc.

  2. Vsaka ženska ima svojo pot zorenja. Gospa Rebula prizemlji in njeno delo zelo bogati slovenski prostor.
    Verjetno ni veliko ljudi, ki bi jo poznalo in bralo, zato hvala za povezavo na blog.

    Malce težko je prebrati od nekoga, ki v svojih komentarjih skuša podati zrele odgovore in kazati na probleme odnosov med moškim in žensko, da lepi značke “pravoverni članki raznih smrkljic.”

    Gospa Belcl Magdič ne povzdiguje samo ene dimenzije ženske, ampak zapiše o Edith Stein: “Neverjetna žena, ki je opravila neverjetno pot notranje preobrazbe in danes lahko spregovori in osvetli notranji svet prav vsaki ženski, verni ali neverni, doma z otroki ali tisti na visokem položaju.”

    In še:” V to se ženska ne čuti prisiljena, njeni naravni talenti, njeno zanimanje, njene sposobnosti, njen izjemen občutek za empatijo, njen način razmišljanja, ki je veliko bolj kontemplativen, izkustven in usmerjen proti konkretni stvari, proti konkretnemu človeku, ji pomaga, da čuti in prepozna potrebe otrok, moža in

    VSEH, ki se znajdejo ob njej.”

    Ali je kaj dosti drugače, kot meni gospa Rebula?

    • Gospa Belcl Magdič je še relativno mlada in to se v njenih zapisih tudi pozna, modrost pač pride z leti, zato jaz veliko večjo težo dajem mnenju zrelejših žensk.In gospa Rebula na žensko in njen položaj v družbi gleda veliko širše, celostno in realno. Ne slika pravljic o “dobrih starih časih”, ženski priznava pravico do upornosti, bojevitosti in napadalnosti v borbi za lastno dostojanstvo in prostor pod soncem, tudi od moških terja odgovornost in spremembe….

      • Po svoje je dobro, da ti zrele ženske odgovarjajo, ker moških nočeš slišati.

        Meni se feminizem zdi ena velika past za ženske in moške, ker vse skrči v en revolucionarni kolektivni (socialističen) boj proti moškemu razredu.

        Vse želje lahko uresniči še v osebnem odnosu. A tu je glavna past. Večino žensk feministk verjetno izhajate iz takih družin, kjer je bila mama možačasta in je sevala nespoštovanje do očeta(moža) ali pa je bila suženj,dekla. Zato boj za nebesa enačite z revolucijo, da boste moške spremenile. Bistvo odnosa pa je vzajemno brušenje, saj vsak lahko samo sebe spreminja v Božji milosti. Zato bo feministka našla ali polomljenega moškega, ubogljivo mevžo ali pa dominantneža s katerim bo bila sveto vojno. V večini pa bo ostala zagrenjena samka. Samo preko ljubezni in spoštovanja lahko mož in žena napraviti drug k drugemu velike korake.
        Vse dobre stvari se širijo osebno, z zgledom, preko prijateljev, evolucijsko. Revolucija ne prinaša nobene kvalitete, vse je umetno in vsiljeno.

        Kdo je ženska?
        Kdo je moški?
        Kako se razlikujeta?
        Ali se njuni možgani sploh kaj razlikujejo?
        Kaj pa hormoni?
        Zakaj ženskam rastejo brki in brada po 40-tem letu?
        Moram priznati, da je meni 80 procentov žensk spolno neprivlačnih, isto velja za vse moške. Privlači me žar v očeh, individualnost in ženskost, dekliškost, težko pojasnim. Oblastnost in gospodovalnost in manipuliranje me absolutno odbijajo.

  3. @pavel

    Ko zreli moški spregovorijo o moškem svetu jim prisluhnem, o ženski in njeni izkušnji mi pač težko kaj novega in relevantnega povedo, kar pa moške seveda ni nikoli ustavilo, sploh tiste manj zrele, da ne bi vseskozi pametovali in pojasnjevali kaj ženska v resnici misli in hoče, kaj je dobro zanjo, kakšna je prava ženstvenost etc.

    Feminizem je gibanje s plemenitimi cilji, ki je v svojem bistvu veliko bližje krščanstvu kot šovinistični patriarhat, saj želi enakost za vse ljudi, bori pa se predvsem proti moškim oblastnikom, ki zahtevajo zase privilegije in nadvlado nad drugimi. Tudi Jezus je bil feminist. Glede na to kako dolgo že traja ta boj, bi težko govorili o revoluciji, vsekakor gre za evolucijo, korak po korak se večajo pravice in izboljšuje položaj žensk, seveda nikoli brez nasprotovanja in metanja polen pod noge.

    Prej bi rekla, da feministke in feministi izhajajo iz družin, kjer je bil med mamo in očetom enakopraven odnos in so otroci to vzeli kot nekaj samoumevnega. Predvsem pa gre za osebe z izrazitim čutom za pravičnost ter osebnim pogumom, ker feminizem v družbi ni bil nikoli prav popularen in tudi danes ni.

    Kakšno je pa to spoštovanje, če partnerju nisi pripravljen priznati enakopravnega položaja v zvezi?

    In seveda spet stereotipi o zagrenjenih samkah. Večina feministk je v zvezah in z otroci, tudi trenutno najbolj popularen feminist, kanadski premier Justin Trudeao, poročen, s tremi otroki.

    80% žensk ti je neprivlačnih? So what? Saj tudi ti večini žensk nisi privlačen. Tudi jaz z 90% moških ne bi želela imeti nobenega opravka .

    To, da so moškim všeč mlade, dekliške, ženske, pa je seveda razumljivo, saj so, zaradi povsem bioloških dejstev, lepše, pa še lažje je z njimi manipulirati in jim vsiliti podrejeni položaj.

    • “Feminizem je gibanje s plemenitimi cilji, ki je v svojem bistvu veliko bližje krščanstvu kot šovinistični patriarhat,”

      Lepo razmišljanje za žensko, ki sicer ne ve, kaj hoče. Ve pa, da to hoče takoj!

        • Feministka,
          dozdeva se mi, da ima vaš vzdevek izredno močan podzavestni vpliv na deklarirano moške komentatorje: vsi po vrsti nekaj ugovarjajo, čeprav ne vedo točno, čemu nasprotujejo 😉

          • “Ženske se moramo kolektivno boriti za svoje pravice, …, moškim to očitno ni v interesu.”

            Recimo temu.

          • @j

            Če bi bilo moškim v interesu zgraditi ženskam, materam in otrokom prijazno družbo, bi jo v teh tisočletjih, ko so imeli absolutno oblast, že davno lahko.

          • Jaz pa pravim, da je v globini vsakega moškega skrita želja po tem, da bi ljubil svoje ženske ter se boril zanje in hrepeni po tem, da bi bil spoštovan.

            Ženske imate seveda svobodno izbiro. Če ne maraš moških … tvoja stvar. Nihče tukaj ti nič noče. Ne bom pa pasiven, če se posmehuješ tukajšnjim odličnim avtoricam in avtorjem.

            Sicer pa, tvoji opisi doživljanja feministk so odlični.

          • “da je v globini vsakega moškega skrita želja po tem, da bi ljubil svoje ženske ter se boril zanje in hrepeni po tem, da bi bil spoštovan.”

            Trdim, da je pravilneje: ” …. ljubil svojo žensko …” Ednina. En moški in ena ženska.

            Pa še krščanski pogled: “Mož in žena sta eno.”
            Zaradi tega bo mož zapustil očeta in mater in se pridružil svoji ženi in bosta eno meso. (1 Mz 2, 24)

            To je mnogo več kot enakopravnost. Nekako tako si predstavljajte: “Nista pa enaka, kot ne more biti noga enaka roki. Sta pa noga in roka isto telo.” Za kaj več pa bi morale biti verne, ljubeznive gospe.

          • AlFe,
            vidim, da vam ni pomoči, znova ste se postavili v vlogo najvišjega razsodnika.

            Iz vaših besed: “Za kaj več pa bi morale biti verne, ljubeznive gospe,” izhaja namig ljubeznivim gospem, češ da zaradi pomanjkanja vere stežka razumejo, da sta mož in žena eno telo. Imate pooblastila, da smete presojati o veri drugih ljudi?

            Pokroviteljski ton vaših komentarjev je tipičen odzraz moškega šovinizma, nenazadnje pa tudi verskega šovinizma 🙂

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite