M. Balažic, domovina.je: Strah pred prostotrgovinskimi sporazumi

Od začetka pogajanj o Čezatlantskem partnerstvu za trgovino in naložbe, ki bi odpravilo carine in postavilo pravila trgovanja med EU in ZDA, potekajo po Evropi protesti. Sporazum se primerja s trojanskim konjem, ki bi naj v papirnati obliki evropskim državljanom vsilil nižje standarde iz ZDA, privatiziral javne storitve in jih prisilil k plačevanju odškodnin.

Ideja o sporazumu, ki bi jasno uredil pravila trgovanja preko Atlantika, ni nova. Evropa in ZDA že več kot dve stoletji postavljata globalna pravila trgovanja. Ob hitrem vzponu novih svetovnih gospodarskih sil pa sta prišli do spoznanja, da morata stopiti skupaj, če želita še naprej postavljati pravila igre v mednarodni trgovini.

Svoji vlogi pripisujeta zahodni partnerici poseben pomen. Ocenjujeta, da se tretje države poslužujejo nižjih standardov in pravic, kot sta jih sami že dosegli. Svoje dodajo še pogosti zastoji pri večstranskih pogajanjih v okviru Svetovne trgovinske organizacije.

Pogajanja so v Sloveniji in ostalih državah članicah EU sprožila močne polemike o morebitnih negativnih posledicah, ki bi jih sporazum lahko prinesel. Zaradi odsotnosti argumentiranih debat se žal velikokrat pokaže, da strah pred sporazumi povzročata predvsem nepoznavanje tematike in pretirana uporaba populizma. V takšnih razmerah se od običajnih ljudi pričakuje še, da bodo pod vplivom mnenjskih voditeljev zavzemali močna stališča, se o sporazumih jasno opredelili in podpisovali peticije ZA ali PROTI.

Očitek netransparentnosti in privatizacije javnih storitev

Obravnavani pogajalski proces lahko označimo za najbolj odprtega do sedaj. Prvič so bila pogajalska izhodišča objavljena vnaprej, zaradi česar smo tudi lahko prvič priča množični mobilizaciji civilnodružbenih gibanj. Že na začetku se tako soočamo z različnimi interpretacijami, kar po eni strani povzroča zmedo, po drugi strani pa pripomore k večji demokratičnosti procesa.

V pogajanja so poleg Evropske komisije aktivno vključene države članice – slovenske interese zastopa Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo –, dostop do dokumentov imajo evropski poslanci, večina jih je objavljenih tudi na spletnih straneh Evropske komisije.

Slednja se je obvezala, da bo javno objavila besedilo sporazuma, še preden bodo o njem odločali evropski poslanci ali države članice. To bo dalo civilni družbi možnost, da odločevalce opozori na morebitne pomanjkljivosti.

Več lahko preberete na domovina.je.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.