M. Avbelj, Iusinfo: Trojka – katalizator demokracije

4

V tej kolumni pod vprašaj postavljam konvencionalno prepričanje, da pogojevanje ob finančni pomoči, za katero zaprosi država članica E(M)U, potem ko ne more več poravnavati svojih obveznosti, pomeni tudi neke vrste udarec demokraciji te države. Kaj pa če velja nasprotno, da je trojka – kot eden od možnih načinov finančnega reševanja države – pravzaprav katalizator demokracije?

Ko govorim o katalizatorju, imam v mislih njegov kemijski pomen: element, ki pospešuje kemijsko reakcijo, pa vanjo ne vstopa in po njej ostane nespremenjen. Trojka je tako lahko razumljena kot faktor, ki pospešuje, izboljšuje, emancipira demokracijo, sama pa v ta postopek demokratizacije ne vstopa in iz njega tudi izide neokrnjena.

Konvencionalni argument gre nekako takole. Ko država postane insolventna, ko se za financiranje svojih potreb ne uspe več zadolžiti na trgu, je prisiljena iskati pomoč pri mednarodnih institucijah, znotraj EU pa v okviru mehanizma trojke. Ta trojka v sestavi ECB, Komisija in IMF državi vsili boleče ukrepe varčevanja, ki domnevno uničijo socialno državo lato sensu in s tem tudi pomembno posežejo v prenekatero pravico državljank in državljanov.

Ker ti na to nimajo vpliva, saj gre, tako konvencionalni argument, za enostransko pogojevanje: diktat s strani trojke po načelu: država vzemi ali pusti, to pomeni tudi zaton demokratičnega načina političnega odločanja. Grčija se pri tem ponuja kot domnevno najbolj eklatanten primer, z zaprtjem javne RTV hiše kot kronskim dokazom razkroja demokracije v državi članici.

Vse to je konvencionalna misel in dolžnost tistih, ki delujemo v akademskem svetu, je, da konvencionalna prepričanja postavljamo pod vprašaj. Zakaj ne bi na trojko ali pa dvojko, ki bo nadomestila trojko, ko bo v celoti zaživel Evropski mehanizem stabilnosti (EMS), gledali kot na vzvod emancipacije demokracije v državi članici? Poglejmo, kaj imam v mislih.

Insolventnost države, njen bankrot, se ne zgodi sam po sebi in nima nikdar izključno ekonomskih razlogov. Bankrot države, o tem priča tudi slovenska realnost, je posledica neustreznega vseobsežnega, ne le ekonomskega, upravljanja z državo. Ker odgovornost za upravljanje sodobne države izvira iz njenega demokratičnega procesa, dolgotrajno slabo upravljanje države nujno odkazuje tudi na nedelovanje demokratičnega procesa (kakor tudi pravne države – a o tem več prihodnjič).

Bistvo demokratičnega procesa je v tem, da volivci in volivke vsaj na vsake štiri leta zamenjajo oblast, če ta svoje delo opravlja slabo. Pokvarjence je treba zamenjati. Ali kot temu rečejo Angleži: to throw the scoundrels out. Če ljudstvo tega ne stori in tako perpetuira patološke družbene razmere, kot plod delovanja svojih izvoljenih predstavnikov, je to moč pripisati več razlogom.

Najpreprosteje je reči, da ljudstvo tako ravna, ker je pač bebavo in nima pojma o javnih zadevah (odi vulgus profanum et arceo). Vendar to biološko in statistično ne more držati, saj je v vsaki skupnosti pamet (in neumnost) bolj ali manj enakomerno porazdeljena. Torej vsa ljudstva so približno enako pametna in enako nespametna, pa v nekaterih državah demokracija dobro deluje, v drugih pa ne.

Razlog za polom države je tako treba iskati drugje. Osebno se mi zdi najbolj prepričljiv argument, da demokratični sistem ne deluje v smislu periodičnega očiščevanja družbenih patologij, ker je ujet (captured) s strani vplivnih družbenih skupin (fakcij).

Demokracija ne deluje očiščevalno tedaj, ko so določeni družbeni akterji: izvoljeni in še večkrat neizvoljeni, formalni pa tudi neformalni, tako vplivni, da lahko že s pomočjo veljavnih ustavnih mehanizmov, kaj šele z neformalnimi mrežami, odločilno nadzirajo parlamentarni proces, (po)ustvarjanje družbene realnosti in vzročno-posledično tudi vse ostale podsisteme družbe, zlasti pa ekonomskega.

Več: Iusinfo

4 KOMENTARJI

  1. Ekonomija je vsaj dokler velja, da je dolgove potrebno poplačati podvržena naravnim zakonom. Demokraicja ni podvržena naravnim zakonom, saj naj bi ščitila šibkejšega, izeenači moč močega in šibkega.
    V ekonomiji slab gospodar propade, podjetje se likvidira. S tem se ekonomski sistem čisti. V državi slabe demokraicje država ne propade, ne moremo je likvidirati. Mehanizmov, kako očitisti zavožene politike ne rešujejo niti volitve. Volitve postajajo marketing nerealnih obljub, ko ne more zmagati tisti, ki bi nalil čistega vina.
    Poleg tega v družbi, kjer dobro in slabo podvrženo prinicipu vsegligarstva, ni moč več najti oporne točkem, kjer bi se lahko prijeli, da ne drsimo v živi pesek.

  2. “Razlog za polom države je tako treba iskati drugje. Osebno se mi zdi najbolj prepričljiv argument, da demokratični sistem ne deluje v smislu periodičnega očiščevanja družbenih patologij, ker je ujet (captured) s strani vplivnih družbenih skupin (fakcij).”
    Zadetek v polno, velja povsod in vselej!
    VOLILNI SISTEM JE GENERATOR POLITIČNE KRIZE.

  3. Ujetniki smo!?
    Ujetniki smo v lastni državi in to ujetniki predvsem vodstev, predsednikov strank, desnih in levih, ki so nam vzeli možnost poklicati jih na volitvah na odgovornost in tako so nam ukradli državo!!!
    Stranka odloča, kdo bo izvoljen, volivec pa ne, nima preferenčnega glasu, kot na volitvah za evropski parlament. Zakaj le, doklej še?
    SDS že dolgo vztraja pri večinskem volilnem sistemu, ki pa ga sama interno nikoli ne izvaja.
    Zakaj ga ne? Sam pa sem bil elektor pri SKD.
    Toda SDS točno ve in se zaveda, da ni nobene realne možnosti za sprejem večinskega volilnega sistema v sedanji zasedbi Državnega zbora, saj nobena druga stranka ni za to.
    Večina strank, razen SDS in SLS in DESUSa, pa podpira, da volivci dobimo preferenčni glas v okviru proporcionalnega sistema kot ga imamo pri volitvah evropskih poslancev v evropski parlament, da se prekine partijski način volitev in se končno uvede odgovornost in moč volivcev, ne pa partije.
    Pri proporcionalnem volilnem sistemu vsak volivec izbira stranko in tudi poslanca, kar je bistveno za odgovornost in demokratičnost volitev in spremembe v družbi, ki jih prinesejo nove osebe.
    Zaradi vztrajanja, predvsem Janeza Janše in SDS, ostajamo ujetniki partij in imamo najmanj demokratičen in nepravičen volilni sistem, ki je enak kot v enoumju, s poraznimi rezultati v ekonomiji in negativno selekcijo poslancev v parlamentu in brez dejanske njihove odgovornosti volivcem.
    »Neodgovornost je najtežji in glavni problem, v parlamentu in v družbi, ki jo omogoča sedanji proporcionalni volilni sistem«, je poudaril poslanec Branko Grims SDS, pritrdili pa so mu tudi Matej Tonin NSi, Maša Kociper PS, Rihard Braniselj DL, v oddaji na nacionalni TV3.
    »Samo volitve, brez spremembe volilnega sistema, ne bodo dale nove kvalitete in povečale odgovornosti do volivcev in v družbi«, so bili enotni.
    Poslanci so bili tokrat iskreni, kaj pa njihovi strankarski vodje, vodilni politiki države?
    Zato ni dejanske odgovornosti v družbi, vse se spreneveda, država pa nazaduje in hira.
    Zakaj se Janez Janša in SDS dejansko ne odpovesta partijskemu proporcionalnemu volilnemu sistemu, dopustita volivcem pravico izbire stranke in tudi kandidata za poslanca, tako da se vnese osebna odgovornost v družbi in državi?
    Večina torej pravi, sedanji proporcionalni volilni sistem je generator politične krize, neodgovornosti v družbi , državi. Na voljo so poznani volilni sistemi, eni imajo veliko možnost sprejetja v državnem zboru, saj naj bi končno dobil veljavo pri podeljevanj mandatov tudi volivec, kot to veleva Ustava.
    Že dolgo volimo poslance v evropski parlamen s preferenčnim glasom po preferenčnim glasom, kot še marsikje v Evropi. Nihče ne ugovarja.
    Kdo lahko še vztraja na čistem partijskem proporcionalnem volilnem sistemu, tudi tako, da ni za napredne kompromisne rešitve, ki so korak v pravi smeri?
    Državotvorno? Vsekakor po moje NE!
    Doklej bomo še volili samo po volji partije, velja za vse stranke , ki delujejo kot partija nekoč?!

  4. Strinjam se z mnenjem gospoda Tadeja, ki ga je objavil 14.10.2013 ob 16:19 uri. Država, kjer so
    – komunisti spoštovani demokrati in
    – škofje hazarderji na borzi
    se ne more sama rešiti. Potrebna je rešitev od zunaj.

Comments are closed.