M. Avbelj, iusinfo.si: Interes države

Ko je leta 1861 v ZDA divjala državljanska vojna, se je predsednik Abraham Lincoln nanjo odzval tudi z začasno zamrznitvijo pravice do sodnega varstva v primeru odvzema prostosti (habeas corpus). Potem ko je Vrhovno sodišče njegov ukrep označilo za neustavnega, je Lincoln izrekel naslednje zgodovinske besede: »Ali naj vsi zakoni, razen enega, ostanejo neizvršeni, oblast pa naj se razleti na koščke, da le ne bi bil kršen ta zakon [habeas corpus]?« Z drugimi besedami, interes države, ameriške zveze, je postavil pred ustavnost in zakonitost.

Tako je pretekli teden ravnal tudi predsednik vlade Republike Slovenije. Potem ko se je po večtedenski medijski obravnavi izkazalo, da je finančni minister v svoji pretekli akademski funkciji ravnal nezakonito, je le-ta zaradi pritiska javnosti ugotovil, da ne uživa več potrebnega zaupanja, zato je ponudil odstop.

Predsednik vlade je ponujeni odstop zavrnil s povsem nezgodovinskimi besedami: »Ne sprejemam odstopa ministra Mramorja, saj bi odstop škodil interesom Republike Slovenije.«

V tej kolumni ne želim izpostavljati dejstva, da je trenutna vlada, še posebej pa njen predsednik, prišla na oblast, ker je nam državljankam in državljanom zagotavljala moralno in etično prenovo javnega prostora. Želim pa izpostaviti, da je predsednik vlade pravni teoretik in ugledni ustavni pravnik, ki brez sence dvoma pozna tole Radbruchovo misel:

»Ne, ne smemo reči: vse, kar koristi ljudstvu, je pravo, temveč je treba reči ravno narobe: samo to, kar je pravo, koristi ljudstvu.«

Sklicevanje na interes države, še posebej s položaja voditelja izvršilne veje oblasti, je, iz zgodovinskih razlogov, tako vselej suspektno in mora biti podvrženo najstrožji javnomnenjski presoji. To ne pomeni, da naloga vlade ni zagotavljati interesov države. Nasprotno, prav to je njena temeljna naloga, ki pa mora biti izvrševana na pravni način.

V izjemnih okoliščinah, ki jih predvideva tudi slovenska ustava, interes države, kot skupno dobro, omogoča, a le začasno, suspenz nekaterih ustavnih kavtel. Temu ustreza Lincolnov primer. Cerarjevo ravnanje v ta kontekst, očitno, ne spada.

Več lahko preberete na iusinfo.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.