M. Avbelj, Iusinfo: Sem kvizling ali …

13

… svetovnonazorsko različen sodržavljan?

Tisto, kar zaznamuje javni diskurz v normalnih državah, so jasno izražene besede, ki vsebujejo sporočilo, ki ga želi pisec ali govorec spoštljivo posredovati javnosti. Nasprotno pri nas obstaja dvoje: brezskrupulozno zmerjanje ali pa brezpomensko leporečenje, ki deluje kot fasada za vsakovrstno neiskrenost in prepogoste (ne)posredno slabe namene. Če temu že ni mogoče narediti konca, pa je treba te prakse vsaj osvetliti s tisto lučjo, ki si jo zaslužijo.

Prvi primer – primer brezskrupoloznega zmerjanja – ki ga želim izpostaviti, je vsakoletna ceremonija v takozvanih slovenskih Termopilah – v Dražgošah. Zgodovinarji so dogodke iz te nesrečne vasi že zdavnaj osvetlili v kar se da zgodovinsko objektivni luči. Ta, žal, v simbolnem smislu ne ustreza povsem tistemu, čemur so namenjene in slavijo vsakoletne ceremonalije. Pa nič zato, včasih se simbol pač odlepi od resnice, se mitologizira, kar samo po sebi še ni graje vredno.

Miti so vselej pol resnica in pol fikcija, a če so uporabljeni tako, da neka skupnost, ožja ali širša, iz njih črpa pozitiven naboj, moč za prihodnost, jih velja ohranjati, tudi čez proslave in javne dogodke, če je treba. Velja pa tudi nasprotno. Miti so lahko tudi simbol razdora, postopnega, a gotovega uničevanja skupnosti.

In za to vsako leto znova poskrbijo najrazličnejši govorniki v slovenskih Termopilah. Če se je v preteklih letih svarilo pred obnavljanjem fašizma, klasičnega in neo-, pa je letos kritična ost letela na neo-liberalizem. Še ena psovka, o kateri se večini še sanja ne, kaj sploh pomeni, še manj pa, kakšen naj bi bil njen negativen vpliv na Slovenskem. Ta nesrečna dežela ne pozna niti liberalizma, kaj šele, da bi bila neo-liberalna.

Toda če pustimo to normativno izgradnjo ptičjega strašila in njegovega pobijanja na tla ob strani, tisto, kar nas mora skrbeti, tudi in predvsem kot pravnike, je naslednja izjava slavnostnega govornika: »Naši novi kvizlingi so celo vabili tiste, ki danes zasužnjujejo južno in vzhodno Evropo, se pravi bankirje in trojko.«

Z drugimi besedami, tisti, ki v tej državi razmišljajo drugače kot vladajoča politika, niso enakopravni državljani s pravico do drugačnih svetovnonazorskih, političnih in tudi ekonomskih pogledov, ampak so: kvizlingi! In s kvizlingi vemo, o tem so nas naučili že v osnovnih šolah, kako je treba ravnati in kako so komunistične strukture v preteklosti že ravnale. Taki govori so v sramoto tistemu, ki jih podaja; vseh tistih, ki mu ploskajo; medijem, ki jih nekritično povzemajo in – v temelju – zanikajo bistvo Dražgoš.

Več lahko preberete na Iusinfo.


13 KOMENTARJI

  1. Odličen prispevek.

    Neoliberalizem ni ptičje strašilo, ampak ovčje strašilo.
    Ovce v Kolektivu se ustrašijo neoliberalizma, ki jim ponuja svobodo in osebno odgovornost: zasluži si svoj vsakdanji kruh z delom in ne z “varno” službo v Kolhozu.

  2. Takšno pritlehno izražanje je v nasprotju z našo ustavo in referendumom, s katerim smo se izrekli za zvezo evropskih držav.

    Je tudi v nasprotju z evropsko Ustavo, to je – Pogodbo o ustavi za Evropo ter pravom evropske skupnosti.

    Ker smo postali na demokratičen način člani evropske zveze, ne moremo biti kvizlingi.

    Gre za hudo kršitev ustavne kulture in žalitev evropskih narodov, da so naši okupatorji. Kvizling je po slovenskem pravopisu namreč tisti, ki sodeluje z okupatorjem.

    In temu so ploskali tudi vidni politiki in župani.

    Podobno velja za tiste medije, ki so to dogajanje nekritično povzeli.

    Kdo je torej tisti, ki neti razkroj ustavne kulture in civilizacijskih vrednot v slovenski skupnosti?! In kakšno odgovornost imajo za svoje početje!

    • pogodba o ustavi za evropo se znotraj prava EU ne uporablja, ker je niso ratificirale vse države, tako da ni nikoli stopila v veljavo.

  3. mislim, da je dr. avbelj zadevo dojel malo preveč čustveno, čeprav po svoje morda res upravičeno.

    jaz se sicer z idejo o kvizlingih ne bi ravno strinjal, ampak po drugi strani je pa vseeno treba biti do neke mere realen in sicer v dejstvu, da smo edino mi sami tisti, ki nam je lahko res mar za to, kaj se bo s to našo državo zgodilo. vsi drugi imajo pač neko svojo računico.

    ampak problem v sloveniji je seveda ta, da svoje države nismo sposobni brezpogojno podpreti, ampak jo podpiramo samo takrat, kadar je npr. na oblast tista politična opcija, ki smo ji pač zavezani. torej, če so na oblasti bolj levo usmerjene stranke, potem bojo slovenijo kot državo podpirali bolj levi volilci, tisti desni bojo pa z vsemi močmi navijali in se trudili, da bi šlo sloveniji čim slabše in seveda obratno.

    iz tega vidika se mi tako zdi sramotno ravnanje nekaterih politikov in drugih javnih osebnosti ali pa raznih društev in združenj, ki dejansko slovenijo blatijo v tujini. zadeve pač moramo reševati sami in si pri tem prizadevati, da pri tem interese države ne ogrožamo zgolj zato, da zadovoljujemo neke osebne interese in to ne glede na to, katera vlada je na oblasti.

    • Se ne strinjam z Vami !
      G. Avbelj je kar zadel – žebljico na glavico ! Nič čustveno in zelo upravičeno .Vi , pa ste zadevo zelo poenostavili in zavili v en star celofan ! Dajte no !

      O, državo smo že pripravljeni podpreti ! Izgleda , da smo mi desni bolj krivi , da se pri nas prav nič ne moremo zmeniti ?? Vedno bi mi morali popuščati ….kam pa to pelje ?Pa saj smo pismeni in slišimo tudi kar dobro ! Jaz osebno imam dovolj tega – če te udarijo po levem licu , nastavi še desnega ! To z osebnimi interesi pa tudi ne morete posploševati !

      Ali si kdaj ogledate tudi druge portale ? Bilo bi dobro …pa , da se morda tudi tam kaj oglasite , saj bi ” mnenja z mero ” bila zelo dobrodošla .Mnenja mnogih komentatorjev so odraz politike te vlade .

      • mislim, da je namigovanje na to, da hoče v sloveniji nekdo z nekom obračunavati na način, kot so to počeli komunisti po vojni, seveda govorimo o povojnih pobojih, vseeno malo preveč čustveno.

        in kot sem že napisal je krivda na obeh straneh, glede tega nisem izpostavil nobenega.

        tudi tu ne gre toliko za popuščanje, ampak da se pač na stvari gleda na čimbolj objektiven ter nepristranski način, ne pa da se ob vsakem govoru strani, s katero se ne strinjamo, počutimo ogrožene in napadene.

        jaz to, kar je v dražgošah hotel povedal žakalej, popolnoma razumem, čeprav se s tem tudi ne nujno strinjam, kot seveda razumem to, kar je hotel povedat dr. avbelj. in po moje sta oba pravilno opozorila na določene probleme, s katerimi se pač v sloveniji srečujemo.

        to, da se v tujini eden drugega tožarimo zagotovo ne more biti v interesu države, ampak je lahko samo v interesu tistega, ki to počne z namenom, da nekoga drugega pri tem očrni. ampak na tak način se v končni fazi doseže le to, da ugled države pada.

        in seveda poznam stanje komentarjev na internetu, vendar sem jaz mnenja, da to stanje ni odraz zgolj politike ene ali druge vlade, ampak slovenske politike kot celote nasploh.

        problem je v tem, da se preprosto preveč obremenjujemo eden z drugim.

  4. Temeljne vrednote Evropske unije določajo pogodbe o evropski uniji, ki jih je sprejela oz, ratificirala tudi Slovenija:

    Člen 2 PEU (vrednote Unije)
    Unija temelji na vrednotah spoštovanja človekovega dostojanstva, svobode, demokracije, enakosti, pravne države in spoštovanja človekovih pravic, vključno s pravicami pripadnikov manjšin. Te vrednote so skupne vsem državam članicam v družbi, za katero so značilni pluralizem, nediskriminacija, strpnost, pravičnost, solidarnost ter enakost žensk in moških.
    Člen 3 PEU (cilji Unije)
    1. Cilj Unije je krepitev miru, njenih vrednot in blaginje njenih narodov.
    2. Unija nudi svojim državljanom območje svobode, varnosti in pravice brez notranjih meja, na katerem je v povezavi z ustreznimi ukrepi glede kontrole na zunanjih mejah, azila, priseljevanja ter glede preprečevanja kriminala in boja proti njemu zagotovljeno prosto gibanje oseb.
    3. Unija vzpostavi notranji trg. Prizadeva si za trajnostni razvoj Evrope, ki temelji na uravnoteženi gospodarski rasti in stabilnosti cen, za visoko konkurenčno socialno tržno gospodarstvo, usmerjeno v polno zaposlenost in socialni napredek, ter za visoko raven varstva in izboljšanje kakovosti okolja. Spodbuja znanstveni in tehnološki napredek.
    Bori se proti socialni izključenosti in diskriminaciji ter spodbuja socialno pravičnost in varstvo, enakost žensk in moških, solidarnost med generacijami in varstvo pravic otrok.
    Spodbuja ekonomsko, socialno in teritorialno kohezijo ter solidarnost med državami članicami.
    Spoštuje svojo bogato kulturno in jezikovno različnost ter skrbi za varovanje in razvoj evropske kulturne dediščine.
    OSNOVE PRAVA EVROPSKE UNI JE
    020
    4. Unija vzpostavi ekonomsko in monetarno unijo, katere valuta je evro.
    5. V odnosih s preostalim svetom Unija podpira in spodbuja svoje vrednote in interese ter prispeva k zaščiti svojih državljanov. Prispeva k miru, varnosti, trajnostnemu razvoju Zemlje, solidarnosti in medsebojnemu spoštovanju med narodi, prosti in pravični trgovini, odpravi revščine in varstvu človekovih pravic, predvsem pravic otrok, kakor tudi k doslednemu spoštovanju in razvoju mednarodnega prava, zlasti k spoštovanju načel Ustanovne listine Združenih narodov.
    […]
    Temelj za gradnjo združene Evrope so osnovne vrednote, ki se jim čutijo zavezane tudi države članice in ki jih morajo uresničevati institucije EU. Med te priznane temeljne vrednote spadajo: varovanje trajnega miru, enotnost, enakost, svoboda, solidarnost in varnost. EU se izrecno zavezuje, da bo varovala načela demokracije in pravne države, skupna vsem državam članicam, ter temeljne in človekove pravice. Te vrednote so tudi merilo za države, ki bodo k EU želele pristopiti v prihodnosti. Poleg tega lahko Unija državo članico za resno in trajno kršenje teh vrednot in načel sankcionira. Če voditelji držav in vlad na predlog tretjine držav članic ali Komisije in po odobritvi Evropskega parlamenta ugotovijo resno in trajno kršenje vrednot in načel Unije, se lahko Svet s kvalificirano večino odloči za mirovanje nekaterih pravic, ki izhajajo iz PEU ali PDEU za zadevno državo članico, vključno z glasovalnimi pravicami predstavnika vlade te države članice v Svetu. Obveznosti, ki izhajajo iz Pogodb, za zadevno članico še naprej ostajajo zavezujoče. Posebna pozornost je namenjena tudi učinkom na pravice in dolžnosti, ki jih imajo državljani in podjetja.
    EUEU
    kot varuhinja miru
    Najmočnejši vzgib za evropsko povezovanje je zahteva po miru. V zadnjem stoletju sta bili v Evropi dve svetovni vojni med državami, ki so zdaj članice EU. Evropska politika zato obenem pomeni tudi politiko miru, z ustanovitvijo EU pa se je hkrati ustvarilo tudi središče evropskega miru, ki onemogoča vojno med državami članicami. To dokazuje 50 let miru, ki se s pristopom novih držav še dodatno krepi. V tem smislu sta obe zadnji širitvi EU in pristop dvanajstih pretežno vzhodno- in srednjeevropskih držav pomembno prispevali h krepitvi

    • moja pripomba je bila samo to, da pogodba o ustavi za evropo nikoli ni začela veljati, ker jo niso ratificirale vse članice EU (francija in nizozemska).

      to, kar citiraš, pa je pogodba o EU.

  5. Besedilo v prejšnjem komentarju je kopirano iz publikacije: Evropsko ustavno pravo, ki jo je izdal Urad za publikacije Evropske unije, Luxemburg, leta 2011, avtor prof.dr. Klaus Dieter Borchart.

    • ja, razumem. moja pripomba je bila samo to, da Pogodboa o ustavi za Evropo, ki jo omenjaš v prvem komentarju, ni nikoli stopila v veljavo.

  6. Se strinjam, dodam pa še iz istega vira, tole:

    „Ustava“ Evropske unije

    ” Vsaka družbena zveza ima ustavo. Ustava določa zgradbo političnega sistema, kar pomeni, da so členi urejeni v medsebojnem razmerju in v razmerju do celote, postavlja skupne cilje in opredeljuje pravila igre, v skladu s katerimi so sprejete odločitve zavezujoče. „Ustava“ EU kot ustava zveze držav, na katero so bile prenesene natančno določene naloge in funkcije, mora zato znati odgovoriti na ista vprašanja kot državna ustava.
    Državnim skupnostim vladata dve glavni oblikovni načeli: pravo („rule of law“) in demokracija. Če želi Unija torej zadostiti temeljnim zahtevam po pravu in demokraciji, morajo vse njene dejavnosti imeti pravno in demokratično legitimnost: ustanovitev, sestava, pristojnosti, delovanje, položaj držav članic in njenih institucij ter položaj državljanov.
    „Ustava“ EU po neuspehu ustavne pogodbe 29. oktobra 2004 v nasprotju z večino ustav držav članic še ni bila zapisana v strnjeni temeljni ustavni listini. Sestavljena je iz sklopa predpisov in temeljnih vrednot, ki jih odgovorni štejejo za zavezujoče. Te norme so deloma zajete v evropskih pogodbah ali v pravnih aktih, ki so jih sprejele institucije Unije, deloma pa se izražajo tudi v običajih.”

    To besedilo je kopirano iz zgoraj navedenega vira, ki ga je mogoče najti na internetu po naslovom ” Osnove prava Evropske unije”

  7. Ne morem razumeti, zakaj se politiki in mediji nikoli ne sklicujejo evropsko ustavo oziroma evropske temeljne pravice in svoboščine ter standarde.

    Uvedimo prakso sklicevanja na evropsko ustavo oziroma evropske temeljne pravice in svoboščine ter standarde in sprejeto našo zavezo, da jih spoštujemo in živimo!

  8. Neverjetno!

    Nekateri se še danes zavestno oklepajo barbarskih standardov, ki so nam povzročili moralno in finančno gospodarsko krizo.

    Namesto, da bi se ogreli za evropske civilizacijske standarde in vrednote, ki nas obvezujejejo kot državljane države Slovenije, ki smo se je na referendumu odločili za evropsko zvezo držav, ki spoštujejo in živijo evropske civilizacijske standarde. in vrednote!

Comments are closed.