… svetovnonazorsko različen sodržavljan?
Tisto, kar zaznamuje javni diskurz v normalnih državah, so jasno izražene besede, ki vsebujejo sporočilo, ki ga želi pisec ali govorec spoštljivo posredovati javnosti. Nasprotno pri nas obstaja dvoje: brezskrupulozno zmerjanje ali pa brezpomensko leporečenje, ki deluje kot fasada za vsakovrstno neiskrenost in prepogoste (ne)posredno slabe namene. Če temu že ni mogoče narediti konca, pa je treba te prakse vsaj osvetliti s tisto lučjo, ki si jo zaslužijo.
Prvi primer – primer brezskrupoloznega zmerjanja – ki ga želim izpostaviti, je vsakoletna ceremonija v takozvanih slovenskih Termopilah – v Dražgošah. Zgodovinarji so dogodke iz te nesrečne vasi že zdavnaj osvetlili v kar se da zgodovinsko objektivni luči. Ta, žal, v simbolnem smislu ne ustreza povsem tistemu, čemur so namenjene in slavijo vsakoletne ceremonalije. Pa nič zato, včasih se simbol pač odlepi od resnice, se mitologizira, kar samo po sebi še ni graje vredno.
Miti so vselej pol resnica in pol fikcija, a če so uporabljeni tako, da neka skupnost, ožja ali širša, iz njih črpa pozitiven naboj, moč za prihodnost, jih velja ohranjati, tudi čez proslave in javne dogodke, če je treba. Velja pa tudi nasprotno. Miti so lahko tudi simbol razdora, postopnega, a gotovega uničevanja skupnosti.
In za to vsako leto znova poskrbijo najrazličnejši govorniki v slovenskih Termopilah. Če se je v preteklih letih svarilo pred obnavljanjem fašizma, klasičnega in neo-, pa je letos kritična ost letela na neo-liberalizem. Še ena psovka, o kateri se večini še sanja ne, kaj sploh pomeni, še manj pa, kakšen naj bi bil njen negativen vpliv na Slovenskem. Ta nesrečna dežela ne pozna niti liberalizma, kaj šele, da bi bila neo-liberalna.
Toda če pustimo to normativno izgradnjo ptičjega strašila in njegovega pobijanja na tla ob strani, tisto, kar nas mora skrbeti, tudi in predvsem kot pravnike, je naslednja izjava slavnostnega govornika: »Naši novi kvizlingi so celo vabili tiste, ki danes zasužnjujejo južno in vzhodno Evropo, se pravi bankirje in trojko.«
Z drugimi besedami, tisti, ki v tej državi razmišljajo drugače kot vladajoča politika, niso enakopravni državljani s pravico do drugačnih svetovnonazorskih, političnih in tudi ekonomskih pogledov, ampak so: kvizlingi! In s kvizlingi vemo, o tem so nas naučili že v osnovnih šolah, kako je treba ravnati in kako so komunistične strukture v preteklosti že ravnale. Taki govori so v sramoto tistemu, ki jih podaja; vseh tistih, ki mu ploskajo; medijem, ki jih nekritično povzemajo in – v temelju – zanikajo bistvo Dražgoš.
Več lahko preberete na Iusinfo.
