M. Avbelj, Iusinfo: Javnofinančna politika na polju neustavnosti

3
182

Slovenija je že vse od leta 2008 zavita v negativno in pogubno finančno spiralo. Medtem ko je naš javni dolg dobesedno eksplodiral in se še povečuje, se o tem govori kot o uspehu, izboljšanju javnofinančnega in mednarodnega položaja naše države, krepitvi njene suverenosti itd. O ekonomskem stanju bodo sicer najbolje sodili ekonomisti, tisto, kar me skrbi kot pravnika, pa je dejstvo, da se slovenska javnofinančna politika že več mesecev nahaja na polju neustavnosti.

Spomnimo, 24.5.2013 je državni zbor sprejel ustavni zakon o spremembi 148. člena Ustave, s katerim je v ustavo zapisal t.i. zlato fiskalno pravilo. Slovenija je na ta način izpolnila svojo obveznost iz fiskalnega pakta EU. Vendar le na formalni ravni.

Za udejanjenje zlatega fiskalnega pravila je potreben še poseben izvedbeni zakon, s katerim se opredelijo način in časovni okvir izvajanja fiskalnega pravila ter merila za določitev morebitnih izjem od njega. Ta izvedbeni zakon se mora uporabiti za pripravo proračuna za leto 2015.

Do tu vse lepo in prav. Težava se pojavi, ko 14.2.2014 v Uradnem listu zaman iščemo ustavno zahtevani izvedbeni zakon. Tega bi moral državni zbor sprejeti z dvotretjinsko večino v šestih mesecih od uveljavitve ustavnega zakona. Pa ga ni. Ustavni zakon je stopil v veljavo 31.5.2013, ustavni rok za sprejem izvedbenega zakona pa se je iztekel 30.11.2013. Odtlej smo v neustavnem stanju.

Ko država ne spoštuje lastne ustave, bi morali zvoniti vsi alarmni zvonovi. Zganiti bi se morala najprej (ustavno)pravna stroka ter za njo vsa kritična strokovna in laična javnost. Ustava je vendarle temeljni dokument te države. Je, vsaj v prenesenem smislu, družbena pogodba. In vse od Locka dalje velja, da, če postavljena oblast ne izpolnjuje svojih zavez iz družbene pogodbe, je »ničvredneže« treba zamenjati.

Pojem države in oblasti, ko gre za nespoštovanje ustave, je seveda nujno treba dekonstruirati. Kdo nosi največjo odgovornost, ki ni le politična, za obstoječe neustavno stanje? Ustava sprejem izvedbenega zakona nalaga državnemu zboru. Ta svoje ustavnopravne obveznosti doslej očitno ni izvršil, zato ravna neustavno. Odgovornost za neustavno stanje bi bila izključno na državnem zboru, če bi ta o zakonu že odločal, pa bi ga zavrnil. A težava je v tem, da zakon državnemu zboru sploh še ni bil predlagan.

Več lahko preberete na Iusinfo.


3 KOMENTARJI

  1. Gospod Matej,
    zapisali ste: “Ko država ne spoštuje lastne ustave …” in jaz sem vas nehal brati. Država ne more spoštovati zakonov, kot tudi ne more jesti, piti … Ni človek! pravilno bi bilo: “Ljudje, ki sedijo v parlamentu in ki odločajo o tem, ravnajo protiustavno! Ti ljudje pa so: …. ”

    Dokler ne boste, ker ste pravnik in se bahate z nazivom doktor, tako zapisali, ste zamene samo še eden, ki izkorišča delovne in sposobne državljane za svoje lagodne življenje.

    Sicer pa vam želim mir in vse dobro, dr. Matej!

  2. "Pojem države in oblasti, ko gre za nespoštovanje ustave, je seveda nujno treba dekonstruirati. Kdo nosi največjo odgovornost, ki ni le politična, za obstoječe neustavno stanje? Ustava sprejem izvedbenega zakona nalaga državnemu zboru."
    Problem ustavnosti je tudi že dolgo neustaven volilni zakon in kršenje lastninskih ustavnih pravic delojemalec, kar je še bolj v nebo vpijoča neodgovornost DZ RS kot zelo pomembno zlato fiskalno pravilo, pa je skoraj vse v eliti tiho. Nekatere na sodišče!?
    Tako bi lahko povsem mirno rekli za marsikoga, ki ne dojame ali noče prevzeti svoje osebne ali objektivne odgovornosti za svoja ravnanja, kot to odlično opiše mag. Janez Zeni v prispevku »Tatovi zaupanja in spoštovanja«. Da to ne velja samo za uradnike, se seveda razume. Gotovo pa po moje to velja tudi za tiste državne organe, opisane v uvodniku Dela »Nič ne vidim, nič ne slišim«, kjer piše, da je državne organe bolj skrbelo za nadaljnje poslovanje plačilnega delinkventa kot za serijsko kršenje pravic delavcev do socialne varnosti. Da ne bo zmote, ta »skrb za takšne delinkvente, ne pa za delovno ljudstvo« traja in se še izvaja skoraj vse od osamosvojitve, vse z vednostjo in pristankom politikov , čeprav gredo tudi zato podjetja in država na kant.
    Lahko bi rekli, »tatovi zaupanja in spoštovanja«, a brez odgovornosti, so še kar na oblasti, saj jim volivci ne moremo izstaviti reklamacije in osebnega računa, celo na volitvah ne, kje šele na sodišču!?

    • Dajte nehat s to komunistično propagando. Oni so “skrbeli” za delovno ljudstvo, pa poglejte kaj zdaj imamo od tega!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite