M. Avbelj, Iusinfo: Brezizhodni položaji

12

13.7. 2014 ni prinesel ničesar novega. Politične karte so se sicer premešale, ljudske večine so se postavile bolj za en kot za drugi narativ. In čeprav smo lahko prebrali, da so še tiste redke strokovne razprave o zadevi Patria menda na ravni bulvarskega tiska, z njimi ne velja prenehati. Še posebej zato ne, ker problemi izpred 13.7. 2014 niso nič manjši danes. Nasprotno, ker se o problemih ne želimo niti odkrito pogovarjati, kaj šele jih iskreno reševati, se ključni akterji in z njimi država Slovenija nahajajo v vse bolj brezizhodnih položajih.

Tisto, kar je prav, niti v demokraciji ni vselej odvisno od vsakokratne večine. Zato imamo ustavno pravo. Ker nas je zgodovina naučila, da ljudske in politične večine iz najrazličnejših, tudi plemenitih razlogov, lahko povzročijo ne samo posamičnih kršitev človekovih pravic, temveč prave pogrome, se večine zavestno samo-omejijo z ustavami, katerih vsebine so onkraj dosega običajne dnevne politike in postavljajo standarde, na temelju katerih lahko še tako notranje raznolike, razklane, tudi sprte, politične skupnosti vzdržno delujejo na dolgi rok.

To pišem zato, ker vztrajam, da politični poraz stranke pritožnika v zadevi Patria v ničemer ne zmanjša pravnih problemov v tej zadevi. Lahko se zgodi, da bo v luči odliva podpore ljudstva marsikomu usahnil pogum, da bi še pravno govoril o zadevi, kot je prej, saj so sedaj oportuniteti stroški oglašanja še toliko višji; prav tako pa se lahko zgodi, da se bodo končno pojavili tudi tisti, opogumljeni s strani političnih večin, in o zadevi Patria pravno in argumentirano povedali kaj prepričljivega v njen prid. Takih stališč, precej povedno, doslej ni bilo zaslediti.

Toda ne glede na (ne)oportunost oglašanja ali molčanja ostaja dejstvo, da je zadeva Patria pravno razpadla. Preprosto nihče ne more biti obsojen za neindividualizirano, nekonkretizirano kaznivo dejanje, ki je v načinu storitve celo abstraktno. To je povsem samoumevno. In tega ne bi smel zamegliti prav noben volilni izid. To pravno vprašanje je povsem neodvisno od izida volitev.

Kaj to pomeni za poštenost volitev in posledično legitimnost njihovega izida, sem pojasnil že v prejšnji kolumni. Ne morem in nikdar ne bom soglašal s črkobralskimi stališči, da so volitve poštene in legitimne samo zato, ker so bile izvedene v skladu s črko zakona in ustave. Črke teh zakonov in ustave predpostavljajo normalno državo, ne pa tako, v kateri je tri tedne pred volitvami v zapor poslan vodja opozicije zaradi pravnega procesa, ki mora in je pri razumnemu človeku tudi zbudil odkrite dvome o njegovi poštenosti.

Na takih volitvah, že zaradi okoliščin, ki jih v evropskem prostoru, katerega del smo, ni mogoče zaslediti, visi senca dvoma, senca nepoštenosti in zato nelegitimnosti. Za to priznanje ni treba biti nikogaršnji politični zaveznik, treba je le ohraniti minimalno predanost standardom, ki so zapisani v slovenski ustavi, in civilizacijskim normam, ki smo se jim kot del Evrope zavezali.

Več lahko preberete na portalu Iusinfo.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


12 KOMENTARJI

  1. Ne le ustava, temveč svetovna in evropska deklaracija o človekovih pravicah in svoboščinah, ki nam preprečujeta vrnitev v totalitarno državo.

    • Gospod Svitasef,
      bodite no malo resni! Nekaj ljudi sprejme nekaj besedila o človekovih pravicah in svoboščinah in to naj bi nas varovalo pred totalitarizmom? To besedilo je lahko samo smer, v katero lahko hodimo, če hočemo. ČE HOČEMO!

  2. Mnogo jih je glasovalo za CMC, ker niso hoteli tvegati, da ne bi imeli kmalu vlade in premierja, saj je lider SDS v zaporu.

    • A zdaj pa že kvakaš isto po več člankih? Mnogi so se odrekli Janše ker je v zaporu? Tako brez morale naj bi bili ljudje, mnogi?! Tako ti zaničuješ ljudi?

  3. Avtor pravi brezizhodni položaj, jaz temu rečem politično razsulo. Celotna oblast se je potuhnila in čaka kaj se bo zgodilo. Tega od oblasti ne bi pričakoval. Potuhnjena oblast?! To mi ne gre. Le pred kom so se namreč potuhnili?
    Bi radi dokazali Boga?! To ni prav pametno.

  4. Kot je zapisal Branko Cestnik: “Vse moramo narediti, DA JANŠA PRIDE IZ ZAPORA”. Ob tem pa tudi poklicati na odgovornost tiste, ki so to sodbo skuhali.

    Trenutni večinski politiki karkoli od tega ni v interesu. Zato je brezveze čakati na njih. To bi morala biti prioriteta celotne (krščanske) civilne družbe. Ob iskanju vzrokov za nastanek take sodbe, bi se marsikaj razkrilo.

    Druga polovica Cestnikovega stavka (ki je nisem napisal) pri tem sploh ni važna. Vsaj ne zdaj.

    • V naši državi je vse možno. Bojim se, da tudi na desnici obstaja sila, ki ji kakršnokoli razkrivanje ozadij ni v interesu. Lahko da se bodo Janši celo odrekli.

  5. “In tega ne bi smel zamegliti prav noben volilni izid. To pravno vprašanje je povsem neodvisno od izida volitev.”

    mislim, da bi morali nekateri končno razumeti, da volilni izid ni nekaj, kar bi lahko pravno regulirali, kar sam avtor po svoje ugotavlja, ko pravi, da je pravno vprašanje povsem neodvisno od izida volitev.

    bistveno pri tej zadevi patrija je namreč to, da volivec nima “pravice” biti obveščen le o vseh tistih dobrih, pozitivnih lastnostih nekega političnega kandidata, ampak tudi o vseh negativnih. ker kaj pa če je janša, ne glede na vse pravne napake in pomankljivosti vendarle storil to, kar se mu očita in za kar je bil obsojen? ali bi potemtakem s tem, da bi se zavestno odrekli vsaki aktivnosti, tako pravni kot tudi ostalim splošno družbenim, res kaj bolj pripomogli k večji legitimnosti volitev? zelo dvomim.

    da o tem, da je s pravnega in tudi obče moralnega vidika pri vsem skupaj pomembno tudi to, ali lahko res z zagotovostjo trdimo, da je šlo tu za nemerne zlorabe pravosodja v politične namene ali pa gre spet le za namerne poskuse zavajanja? in iz tega vidika bi lahko potem razpravljali tudi o legitimnosti tega, da se nek pravni primer zlorablja v politične namene, s čimer bi znotraj te logike enako lahko govorili o poseganju v poštenost volitev v smislu izkrivljanja volje volivcev. 🙂

    tako da vzemimo npr. za zgled vedno načelno in dostojanstveno držo bivšega ustavnega sodnika krivica, ki se v sodnem diskurzu kategorično in brezpogojno postavi na stran spoštovanja načel pravne države, kar je seveda edino prav in s tega vidika stopi janši v bran, hkrati s tem pa enako kategorično in odločno zavrača zlorabo tega izrazito pravnega pristopa v politične namene (v končni fazi sploh ni nujno, da krivic verjame, da je janša nedolžen, ker v sodnih postopkih ne gre za absolutno, ampak pravno resnico), kot se je recimo pokazalo v primeru, ko je SDS hotela na temo primera patria sklicevati neke nujne seje parlamentarne komisije za peticije, kar je krivic označil za grobo zlorabo pristojnosti.

    skratka, o neligitimnosti in nepoštenosti volitev je treba kvečjemu govorii v pogojniku, torej pod pogojem, če je bil primer patria res zgolj politično motiviran proces, ki so ga namenoma sprožili in vodili državni organi za to, da bi onemogočili neko politično opcijo. ker šele s tem, bi se dejansko vzpostavilo nepravno stanje, s takimi posledicami. v tem, da nekega politika kazensko preganjaš pred volitvami, samo po sebi ne more biti nič protipravnega, saj bi v nasprotnem primeru to pomenilo to, da se kandidatom na volitvah priznava privilegiran položaj.

    hkrati s tem, se je pa treba tudi zavedati, da te nelegitimnosti ne moremo utemeljevati na volji volivcev, ker gre za nekaj, kar pravno sploh ni mogoče regulirati (volivec se pač lahko odloči kakor se hoče in iz kateregakoli razloga želi, tudi če ta razlog dejansko pomeni kršitev z ustavo zagotovljene pravice, npr. ne voliš nekoga, zaradi njegove rase, spola ipd.), ampak iz tistega naslova, ki je pravno reguliran, torej iz naslova bodisi namernih ali pa neopravičljivih ravnanj pravosodnih organov, ki pomenijo kršitev zakona, ustave.

    tako da po moje je tu bistveno predvsem to, da se ustrezno pravno in politično dimenzijo primera patria, kar bom preprosto karikiral z naslednjo trditvijo: tako kot si sodišče ne more privoščiti, da obsodi (pravno) nedolžnega človeka (človeka, ki mu krivda ni bila ustrezno dokazana), tako si lahko vsak volivec privošči, da voli tudi nekoga, ki ga je sodišče spoznalo za krivega, ali ne voli nekoga, četudi ga je sodišče spoznalo za nedolžnega, ker sam npr. verjame, da je kriv. v tem ne more biti nič nelegitimnega. 🙂

  6. Ladko, ti imaš sebe za nezmotljivega, saj se obnašaš točno tako, kot, da imaš ti edino prav.

Comments are closed.