M. Avbelj, Ius-info: Zloraba referenduma – med pravno državo in vladavino prava

1
282

Pravna država in vladavina prava sta pojma, ki ju pogosto, sicer s kančkom zgodovinskega zavedanja, da prihajata iz različnih pravnih sistemov, slednjič vendarle izenačimo. Ne le pravni teoretiki, tudi sodišča vztrajajo, da je zgodovinska razlika med obema pojmoma postopoma zbledela, pravni sistemi so se zbližali, tako da sta pojma dandanes v bistvu identična. Ta trditev v veliki meri drži, a danes bomo namenoma vztrajali pri tistem, kar ju še vedno v temelju ločuje.

V Sloveniji je uveljavljena ustavna demokracija, zato je naša država utemeljena na vladavini prava. Slovenija ni pravna država v smislu, da bi država oz. njene veje oblasti vladale s pravom. Nasprotno država in njene veje oblasti so podvržene pravu. Ravnanje vseh vej oblasti v Sloveniji, vključujoč ljudstvo, v imenu katerega se vsa oblast izvršuje, mora biti podrejeno pravu, slednjič ustavi.

V državi, kjer vlada pravo, in ne ljudje, ne samo da ne zadošča, je lahko tudi v nasprotju s pravom, da je za katerikoli cilj potrebna zgolj ustrezna pravna podlaga. Nasprotno bi bilo v pravni državi sicer mogoče, da bi bile tudi najbolj arbitrarne oblastne odločitve pravne samo zato, ker imajo zakonito podlago. Toda to nasprotuje bistvu vladavine prava, ki je v prepovedi arbitrarnega izvajanja državne oblasti. Pravo v sistemu vladavine prava ni instrument vladanja, ampak je, kot vztraja Palombella, nujni institucionalni okvir, v katerem se mora izvajati vsaka oblast.

V sistemu vladavine prava ne velja, da je zakon zakon, zato ker je zakon. Zakon je lahko zakon samo, če je v skladu z ustavo kot najvišjim formalnim pravnim aktom slovenskega pravnega sistema, in še bolj s splošnimi ustavnimi načeli, ki žarijo skozi ves slovenski ustavni sistem. Slovenska pravna teorija, ki vztraja na stališču, da so pravna načela zgolj vrednostna merila, ki morajo biti nujno operacionalizirana za ustvarjanje pravnih učinkov v individualnih pravnih razmerjih, in ki jim zato (ter hkrati) odreka hierarhično višji značaj v ustavnem redu, se po mojem trdnem prepričanju moti.

Splošna ustavna pravna načela so hierarhično nadrejena celotnemu ustavnemu redu. Vsak pravni akt, splošni ali konkretni, in vsako pravno dejanje mora biti v skladu z njimi. Pri tem ne gre le za vrednostna merila, temveč za samostojne pravne obveznosti, ki jih lahko, včasih tudi morajo konkretizirati pravna pravila, vendar če do tega ne pride, splošno pravno načelo zato ne more izgubiti svoje učinkovitosti, temveč ga je treba uporabiti neposredno.

Več lahko preberete na iusinfo.si.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


1 komentar

  1. Končno se je Avbelj oglasil o razliki med pravno državo (komunizem, oblast Birokracije) in vladavino prava (ustava varuje človeka pred oblastniki, birokracijo, državo in mafijo).

    V Sloveniji pravna država varuje že 70 let samo birokracijo in mafijo.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite