M. Avbelj, Ius-info: Zadnja kolumna

14

To je zadnja kolumna. Ne v absolutnem, temveč v dvojnem relativnem smislu. Je zadnja, ki je bila napisana še v letu 2014, pa čeprav jo beremo že v 2015. In je zadnja, ki se bo dotikala Slovenije v njeni javni dimenziji. Bilo je dovolj.

Pravzaprav preveč: v vseh absolutnih, ne le relativnih pogledih. Če bi moral potegniti rdečo nit čez plaz vseh kolumn, ki sem jih v zadnjih letih napisal na teh straneh, bi bila ta sestavljena iz razočaranja in upanja hkrati. Razočaranja nad slovensko javno danostjo, kjer je narobe zamenjalo prav, in upanja, ter z njim povezane prizadevnosti, da se ta narobe še lahko, vsaj postopoma, spet spremeni v prav.

Pisati iz upajočega razočaranja je odlična, eksplozivna literarna mešanica, ki črke kar strelja izpod prstov na ekran – v sporočila, ki so se zdela vsaj avtorju smiselna, pa čeprav so kršila oba temeljna kanona slovenske javne razprave. Ne zameriti se nikomur in ostati oz. oditi v zasebnost.

Če kaj, je v novem letu 2015 nastopil čas, da se s tem pisanjem in to tematiko neha. Ne samo da je dovolj moraliziranja, dovolj je ukvarjanja s Slovenijo. Ta, kot pravi sam predsednik države, v tem letu potrebuje le mir, uzdanje t.i. razdiralnih sil, kdorkoli in karkoli naj bi te že bile, in vse bo spet tako, kot mora biti, kot je že bilo in kot pravzaprav je.

Zakaj ne bi prisluhnili predsedniku? Zakaj bi še lomastili po slovenski javni sferi in burkali njeno mirno morje? Morje, na dnu katerega, kot lahko beremo, tako ali tako ležijo sami fašisti: desni in levi. Še več, kdo pa pravzaprav smo, da bi temu slovenskemu morju nalivali bolj čistega vina, ga opozarjali na neke domnevno bolj prave standarde, celo moralizirali o evropski normalnosti, nenazadnje menda še o Evropski Sloveniji, obrnjeni na Zahod?

Dobro: z menda dvojno mero fašizma v strankarski politiki brez strank; z mediji, ki trobijo le tisto, kar želi slišati enkrat levo enkrat desno uho; s socialno državo, podprto z razpisi za naše in vaše; s pravno državo, na katere občasne, obskurne napake, bomo opozarjali v dnevniških zapiskih; z davki do vratu, da nas ne bo zeblo v trdem sindikalnem boju za delavce v javnem sektorju; in če bo treba s tožbenimi zahtevki zoper nesramne bonitetne agencije, ki bodo dvigovale cene izposojanega-si denarja. Razdiralne sile, ki kalijo naš, slovenski mir.

Kdorkoli meni, kot avtor te relativno zadnje kolumne, da vse to in še več ni dobro, da je pravzaprav slabo, si je kriv sam. Zakaj pa se spušča v »nesmiselni nesporazum s svetom«, še posebej slovenskim? Pustimo ga vendar pri miru. Ne ravnajmo stolpov iz Pis in, za ohranitev zdravega razuma, ali pa vsaj dobre volje, ne rinimo med tiste, ki kot v nekem devetem krogu zasajajo zobe v lobanjo drugega. To lobanjsko žretje se bo končalo, ko bo zmanjkalo – lobanj.

Več lahko preberete na Ius-info.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


14 KOMENTARJI

  1. Dr. Avbelj, ne nasedajte tistim, ki zavajajo in pravijo, da moramo drug drugega brezpogojno spoštovati v svoji različnosti.

    Da, moramo drug drugega spoštovati, vendar pa ne takrat, ko zavestno ali nezavestno kršimo civilizacijske vrednote.

    Takrat pa moramo jasno reči, da si te kršitve ne zaslužijo spoštovanje!

    Zato vas roteče prosimo, da še naprej ozaveščate javnost, kje je pot dobrega, da še bolj ne zaidemo na pot zla!

  2. Ravnali bi nečlovekoljubno in koruptivno, če bi zaradi negativnih prišepetovalcev zamižali, da ne bi videli, kako nas določena razmišljanja in ravnanja oddaljujejo od evropskih civilizacijskih vrednot, gospodarnega obnašanja, graditve slovenskega skupnega dobrega, domoljubja…

  3. Upam, da vam niso ti prišepetovalci obljubili boljši položaj, če ne boste več dobrohotno ozaveščali slovensko javnost.

  4. Ne dovolite, da bo v Sloveniji še naprej vel kambodžski duh, ki med drugim odobrava naravno kanibalsko pravo.

    • Če bi ti vedel, da nas je Kambodža v vseh pogledih prehitela. V Vietnamu npr. 93% prebivalcev podpira svobodni trg. V Kambodži so vrhovno partijsko vodstvo Rdečih Khmerov obsodili na sodišče.

      Pri nas v 25 letih nismo skup spravili niti sodišč, kaj šele da bi na prava sodišča pripeljali vsaj enega zločinca.

      Raja ne glede na polariteto “levica” in “desnica” in ne glede na religijo ” katolik”, “ateist” pa praznoverno VERUJE v VARNOST DRŽAVE.

  5. Zgornje “naravno” pravo je pod narekovaji, saj resnično naravno pravo temelji na človekoljubju, resnicoljubju in pravičnosti.

    Včasih je potrebno uporabiti ostrejšo besedo, da se prebudimo iz vrednotnega dremeža.

  6. Prejle mi je znanec rekel: ” Evropa je kriva za negativno stanje pri nas.”

    Odvrnil sem mu: ” Zakaj pa je potem nekajkrat slabše stanje v Srbiji, ki ni v Evropi?”

    Na to trditev ni vedel odgovora.

  7. Ker se je “svitase”ju zataknila strojnica, lahko med rafali vskočim s parom stavkov:

    Da ne razumem kaj je hotel Avbelj povedati: zakaj bo nehali pisati ali celo razmišljati o tej slovenski sceni?
    Obup? Nemoč? Tako kot opažam tudi pri Zdravku in Rokcu na forumu? In ki mene včasih za krajši čas prime že zadnjih 15 let.

  8. Splošno znano je, da je dr. Avbelj vrednotno pokončen mož.

    Zato sem prepričan, da ne bo prenehal s pisanjem kolumn.

    To tudi izhaja iz zgornjega članka, ki je v bistvu parodija na tiščanje glave v pesek takrat, ko je treba zajeti sapo in pomagati k duhovnemu napredku.

  9. Se vprašam zakaj nam ni omogočeno komentiranje na članku

    Razmišljati drugače z dne 5.1.2015?!

    No ja, piše, da gre za oglasno sporočilo?

    Mika me, res me mika, da začnem študirati (“ponovno”) …

  10. “Morje, na dnu katerega, kot lahko beremo, tako ali tako ležijo sami fašisti: desni in levi.”

    Američan Mike Goodwin je že davno tega definiral: ” Daljša kot je online diskusija večja je verjetnost, da bo primerjava končala v Nacijih ali Hitlerju. Godwin’s law ( http://en.wikipedia.org/wiki/Godwin%27s_law ).
    Ta fenomen je v slovenski družbi še posebno prisoten in kot vidimo ni slovenska posebnost. To je samo utrujajoča realnost, ko peljemo svari v skrajnost.

Comments are closed.