Ste tudi vi za to, da v ustavo zapišemo pravico do pitne vode? Za to da preženemo zle multinacionalke, da podržavimo, kar je še zasebnega in da vse koncesije za izkoriščanje vodnih virov čim prej ugasnemo in ravnanje z vodo v celoti prenesemo na izključno javne subjekte v obliki države v najširšem smislu? Odgovor je, seveda: poglejte vendar ankete, samoumeven. Če je v tej državi že vse državno, pa naj bo ja še voda!
Številni so prepričani, da zapis pravice do pitne vode v ustavo prinaša naslednji rezultat: »četudi ne boš plačal računa za pitno vodo, imaš ustavno pravico, in pitno vodo lahko še naprej, seveda, brezplačno uporabljaš.« Bebavost brez primere, oprostite izrazu. Ampak, kdor meni, da pravica do pitne vode pomeni pravico do brezplačne pitne vode, živi v utvari, da so ustavne pravice zastonj, ker denar raste na bankomatih.
Sprašujem se, kaj se dogaja s slovenskim življem v 21. stoletju, ki bi rad prav vse spravil pod okrilje države. Celo vodo. Zanjo so ta stari dejali, da še za v čevelj ni dobra. Mi pa jo tlačimo v ustavo, ki bi po definiciji morala biti nekaj več od čevlja. Ali pa se morda motim? Kot se najbrž moti velika večina drugih evropskih držav, ki so, kot žrtve kapitalizma, skorajda brez izjeme precej bogatejše od nas, so tudi manj vodnate, pa vode ne tlačijo v ustavo. Kaj je torej v nas in pri nas tako posebnega?
Priznam, da odgovora ne poznam in prav ta epistemološka anksioznost pojasni cinični značaj tega zapisa. A, le deloma. Cinizem, ki je le kanček stran od neposrednega zgražanja, je tesno povezan z velikanskim paradoksom, ki napaja to kolumno. Medtem ko nas dominantni akademski, strokovni in medijski glasovi prepričujejo, da je treba prav vse in vsakogar stlačiti pod okrilje države, in ko raja, kot ovce, aktivno ali vsaj pasivno sledi tem pozivom, istočasno velja, da še nikdar v vsej zgodovini samostojne Slovenije zaupanje tega istega ljudstva v to isto vseobsežno in vseprisotno državo ter njene institucije ni bilo tako nizko, kot je danes.
Več lahko preberete na iusinfo.si.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
