Na napakah se učimo, a zgodovina se ponavlja. Ta logični, toda vseprisotni življenjski paradoks, spet dobiva domovinsko pravico v Evropski uniji. Čeprav je prav slednja iz bridkih izkušenj druge svetovne vojne potegnila moč za prelom s starim in zasuk v trajni mir, pa ji na področju reševanja ekonomske krize to ne gre tako dobro od rok.
Evropska unija, še posebej pa njeno evrsko območje, že najmanj od leta 2010 dalje ječi pod bremenom sprva finančne in kasneje ekonomske krize. Najbolj so bile prizadete t.i. periferne države, pri čemer periferija ni le nerazviti jug, ampak je vanj padel tudi keltski tiger. Kriza je sicer prizadela veliko večino držav, ne le tradicionalno najbolj ekonomsko razrahljanih. Daleč najslabše pa jo je odnesla Grčija.
Evropska unija na ekonomsko krizo ni bila pripravljena, niti ni bila usposobljena za njeno reševanje. Področja, na katerih je kriza udarila, še posebej bančni sektor s prelivom v velike fiskalne minuse, so bila nenazadnje v pristojnosti držav članic, ki so se pravno zavezale, da bodo ostale v okviru dogovorjenih ekonomskih gabaritov. Te je na pravno zavezujoč način, resda brez avtomatičnega sankcijskega aparata, opredelil Pakt stabilnosti.
A kot je dobro znano, se Pakta stabilnosti nista držali niti največji državi evrske skupine, Grčija pa je, da bi lahko sploh prevzela evro, celo potvorila svoje statistične podatke. Evropska unija, še bolj pa njene države članice, so tako vodile precej sproščeno ekonomsko politiko in temu ustrezen je bil tudi rezultat čez nekaj let. Skorajšnji bankrot Grčije, nesluteni pribitki na obveznice nekaterih držav in evro pod grožnjo domino-efekta svojega hipnega propada.
Ker v sili še hudič muhe žre, je vrag moral odnesti tudi grško šalo in z njo evropsko sproščenost. Začelo se je obdobje trpkega varčevanja, menda zaukazanega s strani nemškega hegemona. Prav tako so se države dogovorile, da bodo odslej vendarle spoštovale svoje zaveze in ker so najbrž vedele, da temu prostovoljno ne bo čisto tako, so prenesle cel kup novih pristojnosti na EU, ustanovljeni pa so bili tudi novi institucionalni kontrolni mehanizmi.
Več lahko preberete na Ius-info.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
