M. Avbelj, Ius-info: Grški eksodus

13

Pred dobrima dvema tednoma sem bil v Solunu. Vzdušje je bilo odlično. Center mesta bleščeč. Lokali polni. Že nekaj korakov stran se je sicer kazala povsem drugačna slika, ki pa obiskovalcu nikakor ni ponujala niti priložnosti za slutnjo, da se že zelo kmalu obeta nekaj silno temačnega. Bankrot. V zraku je morda visela neka napetost, celo stigma v očeh pretežno zahodno-evropejske družbe, da je Grčija postala nepopravljiv problem. A na to smo pozabili v istem hipu, ko smo na letališču sledili oznaki: ?ξοδος.

Danes se zdi, da odhaja Grčija. Le da nihče, še najmanj pa njena prav za to poklicana oblast, ne ve, kam pravzaprav gre. Za razliko od Mojzesa, Cipras, drugače kot je zatrjeval v svojih predvolilnih obljubah, svojega ljudstva očitno ne vodi v obljubljeno deželo. Nasprotno, stoji na razpotju med ekonomsko kataklizmo, katere končni izplen je povsem negotov; ter dolgotrajnim, mukotrpnim okrevanjem pod nadzorom EU, katerega končni izplen je nemara bolj obetaven, čeprav še vedno negotov.

Moja ocena je naslednja. Siriza se je odločila za radikalni populizem. Cipras je interese stranke postavil pred interese države. Le-to je pripeljal v schmittijansko situacijo izjemnih okoliščin, v katerih se izkaže, kdo je suveren. To naj bi bilo zdaj grško ljudstvo, govorim o masi običajnih državljanov. O malih ljudeh. Tako zanje kot za vse druge načeloma velja, da imajo tako oblast, kot si zaslužijo. A tega, kar jim počne grška skrajna levica v navezi s skrajno desnico, ko skupaj navijajo za referendumski ne, si Grki ne zaslužijo.

Po povsem zavoženih več-mesecev dolgih pogajanjih je Siriza slednjič dala rep med noge in menda v imenu demokracije prepustila odločitev v rokah volivcev. Kakšna demokracija je to, ko te lastna vladajoča elita spravi v šah-mat položaj, podčrtan z ultimatom, si lahko odgovorite sami. Kako neodgovorna, pravzaprav razdiralna je Sirizina poteza z referendumom, se zavemo šele, ko upoštevamo, da je grška politična skupnost, ki je že tako ali tako tradicionalno krhka in zaznamovana celo z državljansko vojno, sedaj postavljena pred ničelno izbiro, ki pa je hkrati civilizacijska. Si bomo prizadevali biti normalna evropska država ali pa bomo postali notranje razklana balkanska država tretjega sveta?

Siriza in njen predsednik marsikaj od navedenega počneta v imenu ohranjanja grške suverenosti, ponosa in celo dostojanstva grškega naroda. Kako suverena je država, kjer državljani lahko dvignejo na bankomatih največ 60 eurov na dan, si lahko prav tako odgovorite sami. O ponosu in dostojanstvu, ki se poraja ob tem, ni vredno niti izgubljati besed. Populizem je kot strah. Ko ga primete za jezik, je znotraj votel, okrog ga pa nič ni. A to velja tudi za stanje v denarnicah vseh tistih, ki so mu, mu še in mu še bodo sledili.

Kaj pa Evropska unija? Njen pravni red ne predvideva tovrstnih izjemnih situacij. Lizbonska pogodba ne vsebuje niti določb o izstopu iz evra, prav tako pa v njej ne boste našli pravne podlage za izključitev Grčije iz evro sistema, kaj šele iz Unije kot celote. Največ, kar se lahko zgodi je zamrznitev glasovalnih pravic v Svetu, tako da grška vlada ne bo več mogla sodelovati pri zakonodajnem odločanju v EU. A to je, seveda, sredstvo, ki v danih okoliščinah ne more služiti nikakršnemu koristnemu cilju.

Evropska unija je v svojem bistvu sistem, ki temelji na kulturi konsenza. Na iskanju kompromisov, marsikdaj za previsoko, včasih celo za vsako ceno. Ekonomska kriza, v kateri sta se znašla tako EU kot Grčija, je njuna lastna krivda. Individualna in solidarna. O tem ne more biti dvoma, kakor tudi ne o onem, da rešitev krize v dobi transnacionalnih akterjev prav tako ni več izključno v njunih rokah.

Več lahko preberete na Ius-info.

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


13 KOMENTARJI

  1. Sedaj je stanje sledeče:

    a) Če bodo Grki na referendumu glasovali ZA bodo podpisali sporazum.

    b) Če bodo Grki na referendumu glasovali NE, pa je Cipras dejal, da bo takoj letel v Bruselj in podpisal sporazum.

  2. “Kako suverena je država, kjer državljani lahko dvignejo na bankomatih največ 60 eurov na dan, si lahko prav tako odgovorite sami.”
    ==============

    To je cca 1800 € na mesec. Koliko Slovencev si lahko privošči takšno nesuverenost?

  3. “Lizbonska pogodba ne vsebuje niti določb o izstopu iz evra, prav tako pa v njej ne boste našli pravne podlage za izključitev Grčije iz evro sistema …”
    ==============

    Če se jim neha posojati denar bodo ostali brez evrov. Verjetno ne bodo šli na blagovno menjavo.

    Večina komentatorjev izhaja iz predpostavke, da je potrebno Grčiji pomagati, da bi pa v zameno za pomoč Grki naredili kaj sami zase je v drugem planu. Zakaj potem ne bi Grki, ali kdorkoli drug, izsiljevali, če čutijo kot da je pomoč nekaj samo po sebi umevnega?

    Podobno ravnajo tudi slovenski levičarji, ki valijo vso krivdo na tiste, ki so Grkom posojali, za Grke, ki so si sposojali ne najdejo drobca krivde. Pri tem poudarjajo, da varčevalni ukrepi nimajo učinka in so škodljivi. Z drugimi besedami, vztrajajo naj se Grkom še naprej posoja.

    Torej: Krivi naj bi bili tisti, ki so posojali in slovenski levičarji od njih zahtevajo naj jim še naprej posojajo (ker je varčevalna politika škodljiva), da bodo lahko posojilodajalci še naprej krivi za stanje v Grčiji.

    Po tem bi sklepal, da bi s prenehanjem posojanja krivda posojilodajalcev splahnela. Vendar ne, če bi nehali posojati bi jih slovenski levičarji obsodili, da izsiljujejo Grke.

    Kakorkoli obrneš, v očeh slovenskih levičarjev bo krivda vedno samo na eni strani. To je že znana zgodba o razrednem sovražniku.

    • Riki….Krivi naj bi bili tisti, ki so posojali in slovenski levičarji od njih zahtevajo naj jim še naprej posojajo (ker je varčevalna politika škodljiva …
      ——————–
      Kot v družini z razvajenim otrokom, ki je sposoben starše izsiljevat do skrajnosti, nazadnje otrok starše vrže celo iz hiše. Problem razvajenosti je odlično opisal Bogdan Žorž v eni od svojih knjig z naslovom “Razvajenost”.

  4. Grčija se očitno odloča med vrednotno in nevrednotno usmeritvijo.

    Ali bo posnemala dobre evropske vrednotne zglede ali pa bo še naprej “uživala” v nevrednotnih razvadah.

    • svitase: “Grčija se očitno odloča med vrednotno in nevrednotno usmeritvijo.”
      ================

      V bistvu se odločajo med tem ali bodo prejemali finančno pomoč ali pa humanitarno pomoč.

  5. v Grčiji je suša. Obresti se ne da več črpat. Kar posojilodajalci lahko rešijo je glavnica, ostalo pa bo treba odpisat. Kdo je kriv? Ne vem, če je sploh še važno. Med sušo nimaš kaj kosit. Grkom lahko pomagajo vrniti glavnico in to je vse. Za naprej pa vsi morajo biti bolj previdni. Ne moreš beraču mahat pred nosom s kovčki denarja, potem pa mu žugat, da je vse zapravil. Tako poslujejo dilerji z narkomani. Kdo je kriv?

    • Kdo je kriv, da se še posoja Sloveniji? Komaj dobra polovica leta pa je vlada že prekoračila proračunski manjko planiran za celo leto, čez milijardo. Koliko bo na koncu leta? Planiranih 2,8 BDP primanjkljaja se bolj približuje 5%. Javni dolg je že višji od 30 milijard, za obresti pa gre že več kot milijardo letno. Vsi z dominantnimi mediji na čelu pa zavajajo z neko pravljico o okrevanju. Vlada pa se lažno hvali, da je trenutna majhna gospodarska rast zasluga njenih ukrepov. Kakšnih ukrepov? Jih kdo kje vidi?
      Ko se bomo nekega dne znašli v grški zgodbi na lastnih tleh, kdo bo takrat kriv?
      Spet tisti, ki nam posojajo ali pa morda ne tudi režimska dominantna medijska trobila in volilci, ki nenehno volijo tiste, ki jim govorijo, da je varčevalna politika škodljiva?

      • “Ko se bomo nekega dne znašli v grški zgodbi na lastnih tleh, kdo bo takrat kriv?”

        JJ in Vatikan. Dejansko smo pa krivi kristjani, ker smo se prevzeli socialističnih navad in prenehali biti luč. Kako naj ostali vidijo pot, po kateri naj gredo?

  6. Vrednotna usmeritev je tista, ki gradi razvoj vrednotah ustvarjalne in s tem uspešne skupnosti.

    Nevrednotna pa tista, ki misli, da je možen razvoj brez abecede dobrega gospodarjenja in poštenih odnosov.

Comments are closed.