Luksuz, ki ga ni mogoče plačati

Med zaposlenimi v Sloveniji nastajajo čedalje večje razlike. Manjšina, posebno v državnih ustanovah, šolstvu, vojski, policiji, državnih uradih, še bolj pa v paradržavnih javnih agencijah, inštitutih, nevladnih organizacijah, ipd. imajo službe, ki so varne, dobro plačane, regulirane in vanje prideš bolj ko ne po principu »VIP« t.j. »veze in poznanstva«. Zato ni čudno, da je kvaliteta tega segmenta pač nizka. Potem pa imamo zaposlene v tkim. »realnem gospodarstvu«, kjer ni več mogoče uporabljati enega merila. Na poseben način pa bi rad danes posvetil našo pozornost tistim, ki morajo delati v petek in svetek. Za nekatere je jasno, da mora biti tako. Npr. ne moremo si predstavljati, da bi zaposleni v domovih za ostarele v petek do ponedeljka prenehali z delom. Prav tako velja za hotelirstvo in množico drugih poklicev, ki se ukvarjajo z uslugami kjer je nemogoče imeti »vikend«. A ob nedeljah in praznikih ne delajo samo taki, ki to nujno morajo zaradi značaja svojega dela, temveč vedno več takih, ki morajo v službo zato, da ona prva skupina privilegirancev lahko nemoteno uživa svoj vikend. Zato, da množica sebičnežev razkazuje svojo moč, morajo »hlapci« delati, jim streči in biti čedalje dalj časa v službah takrat, ko bi morali biti doma pri svojih družinah. Da, taisti, ki zdaj v parlamentu proti 2x jasno izraženi volji ljudstva, sprejemajo družini sovražen zakonik, v praksi uničujejo družine tako, da premnogim onemogočajo nedeljski počitek.

Nedeljski počitek se je v zgodovini izkazal za močno versko in socialno pridobitev. Mirno bomo pripisali zasluge Judom, ki so v Svetem pismu dobili zapoved za sobotni počitek. Bog je v soboto, potem, ko je vse prav dobro ustvaril in uredil, počival. Šest dni delaj, sedmi dan pa počivaj. Počivaj od svojega dela zato, da boš slavil Boga, kajti ta dan je svet, t.j. izvzet od rednih, običajnih opravil. V industrijski dobi in s porastom ateizma, se je začel splošen, sistematičen in  uničevalen napad na nedeljski počitek. Nismo samo v Sloveniji pod tem napadom, temveč tudi drugod po Evropi. Tisočletno vzgojo in gradnjo človeka smo zamenjali za potrošnika. Potrošnik ni subjekt, temveč človeški predmet, ki mora trošiti, kar s težavo spravi skupaj. Reklame, moda, mentaliteta »moraš imeti« so gonilne sile, ki najdejo globok odmev v našem hrepenenju po luksuzu in udobju. In kaj boljšega za take, kakor da je trgovina vedno odprta, da si lahko privoščim, kar si želim ob najbolj bizarni uri? Razčlovečenje družbe in trpljenje premnogih, bogatih privilegirancev ne zanima.

Ne zanima jih niti to, da smo ljudje jasno izrazili in izglasovali, da naj bodo trgovine zaprte. Že sami predlagatelji onega referenduma, sindikati, so kmalu po svoji volilni zmagi svojim članom zarili hrbet v nož in pristali zaradi nekaj fičnikov več na odprte trgovine. In nihče si danes več ne more predstavljati, da bi bil BTC-ji vseh vrst in oblik ob nedeljah zaprti… zakaj pa morajo biti odprti? Ali zakonodajalec sploh kaj naredi, da bi zaviral nerazumno odpiranje? Od te vlade in od sedanje ministrice česa takega ne moremo pričakovati, saj zdaj že tretjič v najkrajšem možnem času proti volji ljudstva poskuša sprejeti svoj družinski zakonik. Izgovori so vedno isti. Zdaj je že tako, da ne dopušča niti tega, da se civilna družba oglasi. Noče je poslušati, češ »nimajo novih argumentov«. A vi, vladajoči, imate nove argumente? Katere? Niste jih povedali, samo zlorabljate svojo oblast v prepričanju, da se bomo ljudje naveličali, saj nas siliti vedno znova v referendume, ker nas ne jemljete resno. Vaša vlada, tov. Miro, na tej točki ni demokratična in ni legitimna, ker nasprotuje jasno izraženi volji ljudstva. In vsa kontinuiteta se že vsa leta naše svobode in demokracije, v najbolj pristnem totalitarnem duhu, norčuje iz ljudi in ne upošteva ljudstva, ki je po Ustavi RS suveren. Ne, na oblasti smo komunisti, je rekel kriminalni gobar, in to se ne bo spremenilo, kajne? A pregovor pravi, da je za vsako rit pripravljena palica… tudi za vašo.

Nedeljski počitek mora spet postati pravica in družba mora sistematično ovirati razširjanje nedeljskega dela. Tudi in predvsem v trgovini, kjer so delavni urniki že tako razpotegnjeni v turnuse. V ospredje moramo spet postaviti človeka in njegovo dobrobit, kar pa marsikdaj pomeni, da so stvari, ki jih ne moremo plačati, bolj pomembne kakor denar, ki nam omogoča materialne dobrine. Velika dobrina je nedeljski počitek. Svoj smisel ima še vedno v času, ki ga namenimo za javno bogoslužje, a tudi tisti, ki ne verujejo, imajo korist od njega, ker nam splošna zapoved nedeljskega počitka daje možnost, da kot ljudje rastemo in lažje prenašamo napore delovnih dni.

Šest dni delaj, sedmi dan počivaj. K temu bi se morali vrniti, da ne bo nedeljski počitek le luksuz nekaterih, temveč dobrobit vseh.