Luka Mesec pravi, da je Janša kriv za bančno luknjo. Zakaj že?

26
2601

Luka Mesec pravi, da je Janša je kriv. Zakaj že?Mladi nadobudni Luka Mesec je na predvolilnem soočenju o bančni luknji na Pop TV vzneseno zablestel. Vladi Janeza Janše je namreč pripisal vso krivdo za velik dolg države in odgovornost za tajkunske kredite. Kar je sicer le deloma res. Luka Mesec je pozabil, da so tedaj ravno direktorji leve provenience,  Kučanovega Foruma 21, gromozansko obogateli na račun prevzema podjetij s pomočjo tajkunskih kreditov slovenskih državnih bank. Nekaterim je sicer to spodletelo in so za zapahi z milimi obsodbami. Drugi, večina med njimi, pa so še naprej baroni. So začeli kot menedžerji in so sedaj še lastniki, ki so jim podjetja odplačala kredite, kar je svetovni unikum.

Luka Mesec je v zmoti, saj je Janezu Janši kar navrgel, da je njegova vlada sprejela zakon, ki je direktorjem in bankam omogočal menedžerske kredite. Res pa je, da je ravno Janševa vlada sprejela zakon, ki preprečuje menedžerske prevzeme s kreditom z zastavo delnic podjetja, saj je to pomeni oškodovanje gospodarske družbe. Žalostno je to, da Janševa vlada skoraj vse do konca mandata ni dojela problema spornosti tajkunskih  kreditov oz. svoje vloge in svoje odgovornosti, sicer bi ta zakon sprejela takoj ob začetku svojega mandata.

Dejstvo je, da je levica bogatela s tajkunskimi krediti. Med tajkuni ni delavske levice, ne desnice in ne navadnih državljanov. Vsi tisti, ki se še vedno »napredno zgražajo nad gnilim izkoriščevalskim kapitalizmom«, so torej bogateli in na račun podjetij postali še kapitalisti.

Koga zastopa in predstavlja slovenska politična levica?

Vsi ostali, ki spoštujemo tržno ekonomijo in kapital, ki je ustvarjen na trgu, pa smo bili pri lastninjenju oz. delitvi skupnega družbenega premoženja opeharjeni. Ostali smo brez delnic, brez dividend, mnogi z nizkimi plačami in še nižjimi pokojninami. Levici naj bi bil cilj socialna država, a v praksi je to domačijski dedni kapitalizem. Ta pogosto zelo izkorišča zaposlene, saj vegetira na račun nizkih plač in pokojnin, država pa se zadolžuje. Kje je tu socialna država? Koga zastopa in predstavlja torej tradicionalna slovenska politična levica? Ali »kapital«, to je ljudi, ki imajo sedaj kapital,  ki služi samo njim? Ali levica res predstavlja »delo«, ljudi, ki delajo za plačilo? Mnogi zaposleni garajo. a nimajo dostopa do kapitala, pogosto celo ne do plač in zasluženih prispevkov za pokojnino? Očitno to ni levica!

Katero stranko bomo volili? Tisto ki skrbi samo za kapital? Ali tisto stranko, ki skrbi, da zaposleni nismo izkoriščani,  da imamo varno delo, pošteno plačilo?  Katera stranka pa je takšna? Izkoriščanja zaposlenih pa je toliko, kot ga še nikoli do sedaj ni bilo!?

26 KOMENTARJI

  1. Na prvem predvolilnem soočenju predsednikov strank na nacionalni TV je bilo soglasno ugotovljeno, da je stanje zdravstva in zdravje naroda prva politična tema. Prioritetna naloga nove vlade po volitvah je zato reforma zdravstvenega sistema. Dr. Peter Jambrek pa je bil isti večer v Odmevih na TV, 7. maja, mnenja:«Stopnja izkoriščanja slovenskega delavca je tako visoka, kot še ni bila. Visoko izkoriščani delavci vzdržujejo neučinkovito državo. Izkoriščanje delavcev omogoča uspešnost gospodarstvo in razsipno državo«. To bi morala biti prva ključna politična tema predvolilnih soočenj predsednikov strank, ki žele dobiti mandat za oblast.« Inštitut za produktivnost je že l. 2015 opozoril:«Slovenski delavci so preobremenjeni in bistveno bolj pod stresom kot delavci v Evropi. V Sloveniji je po nekaterih raziskavah pogosto pod stresom kar 70 do 80 odstotkov delavcev. Glavna vzroka sta pretirana delovna obremenitev in negotovost delovnega mesta. Pridni, a neproduktivni. Delo v slovenskih podjetjih očitno ni dobro organizirano. Delati bi morali manj, a pametneje. Zaradi stresa ob dobro milijardo na leto.« Stanje zdravja naroda je resen problem, še večji pa je vzrok, to je visoka stopnja izkoriščanja zaposlenih. Uspešnost in učinkovitost, ne izkoriščanje je cilj demokratične države. » Družbeni sistem cenimo po skrbi za delavce«, je nedavno zapisal dr. Stane Granda, član SAZU. To je stara resnica, ljudje od »vekomaj« cenijo državo, družbeni sistem ali podjetja predvsem po tem, »koliko ljudem daje kruha in kakšnega kruha« Tudi kakšne bodo pokojnine. Žal je »Vprašanje predsedniku DZ dr. Milanu Brglezu«, objavljeno v Dnevniku že 10. aprila, ostalo povsem brez odziva, kar je žalostno sporočilo zaposlenim bodočim upokojencem, ki bodo imeli tudi zato nižjo pokojnino, čeprav so jo zaslužili. Znanje in ne garanje in pošteno plačilo, bi morala biti prva predvolilna tema medijev in politikov, ki naj bi po volitvah vodili državo.

  2. »Nihče ni za nič odgovoren«
    To so besede pravosodnega ministra, mag. Gorana Klemenčiča, ko je v Odmevih, 6. decembra 2016, dejal, da če bo ostalo tako, kot je sedaj v civilnih in kazenskih postopkih pri obravnavah bančne kriminalitete, da ni »nihče za nič odgovoren«, tedaj bo on prvi kot pravosodni minister rekel: »Ne verjamem v pravno državo.« Ali se je kaj spremenilo? Ne veliko, ne v pravosodju, ne tožilstvu in policiji, saj je v »Tarči« nacionalne TV, ko se je obravnavala bančna luknja, predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik javno pozval izvršilno in zakonodajno oblast, da naj vendar poskrbita za zakonodajo, da bodo sodišča lahko učinkovita. Pomembno pa je sporočilo vseh prisotnih v oddaji, sodnika, tožilca in policije, na čelu s pravosodnim ministrom, to je:« »Bančna luknja je najprej politični problem, šele za tem pravni« Ali bo četrti veji oblasti, medijem oz. novinarjem, uspelo s tem soočiti politike in jih pozvati, da sprejmejo odgovornost? To pričakujemo volivci od medijev in politikov, da bomo na volitvah glasovali za pravno državo. Ali bo ostalo: »Nihče ni odgovoren.« »Vse nas skupaj mora biti strah!«, so besede pravosodnega ministra. Mnoge državljane je strah.
    Kdo je za to odgovoren?

  3. Zakaj že? Ker je bil takrat predsednik vlade. Če tega ni mogel preprečiti, bi moral odstopiti.

      • Obstaja regulator, da banke ne podelijo preveč slabih kreditov. Ta regulator je pod oblastjo države. Za primer: Italijani so banko, ki jo je imela slovenska vlada, enostavno ukinili zaradi navedenega vzroka.

    • Kolikor vem tudi Pahor ne prevzema odgovornosti za miljardno pranje denarja v času njegove vlade.

      • Gospa Amelie,
        sedaj ste pa končno na moji barki. Še malo pa boste ugotovili, da ni nobene razlike, kajne?

      • Pravzaprav še ne … Pahorja so svetovalci obveščali. Ne vem pa kako je bilo to v času Janševe vlade, morda ve g. Mihić ?

        • Če Janez ni dobro obveščen, potem nima na takem mestu kaj iskati. Nevednost je tu enaka krivdi. Imel pa je in še bo lahko imel, če bo le hotel, kar nekaj svetovno priznanih bančnikov, ki so po svoji nastavitvi daleč, daleč od rdečih bankirjev. Tako da … samo priznati bi si moral, da ni najpametnejši.

    • Kakor koli že,ali je bil Janša obveščen ali ne,levičarji so delovali proti njemu z namenom da ga vržejo iz oblasti.in to se je tudi zgodilo.To se lahko zgodi tudi v bodoče,če bo Janša predsednik vlade.Levičarjem se gre samo za oblast in nič drugega,zato ne nasedat levičarjem.

  4. Odlična argumentacija avtorja članka!

    Janša bi lahko navrgel dobro argumentacijo do Luke Meseca.

    Janševa zasluga je tudi, da je preprečil mafijske posle v gradbeništvu, ki se je napajalo z bančnimi krediti in katerim so bila gradbena dela enormno preplačana.

    Janša bi lahko tudi boljše argumentiral sodelovanje z Orbanom oz. Madžarsko.

    • Da ne bo zmote:
      »Kreditov ne bomo vračali!«, je bilo sporočilo Janševi vladi.
      Obsojeni menedžer MERKURJA Bine Kordež je kot prevzemnik še oktobra l. 2007 dejal: »Kreditov ne bomo vračali!« Janševa vlada pa je še novembra 2007 trdila, vse je skladno z direktivo EU. Sredi novembra 2007 berem: «Jože Tanko, vodja največje poslanske skupine SDS, je prepričan, da menedžerski odkupi potekajo skladno z evropsko in slovensko zakonodajo ter ob ustreznem nadzoru pristojnih organov in ustanov. Evropska direktiva o prevzemnih ponudbah enakopravno obravnava vse možne akterje prevzema, tudi menedžerje. Praviloma vsak menedžerski odkup spremlja vsaj ena banka, ki po zakonih in internih pravilih za presojo posla poskrbi za ustrezno zavarovanje kreditov pri izpeljavi kupčije.« Jože Tanko je torej menil, vse je v redu z bančnimi krediti, tajkunov ni. Seveda ni bil edini, a bil je najbolj glasen. Podobno mnenje ima dr. Jože Mencinger, ki tedaj pravi: «Z menedžerskimi odkupi ni nič narobe, ker menedžerji najbrž bolje kot kdorkoli poznajo svoja podjetja, njegove možnosti in s tem tudi njegovo pravo vrednost. Najbrž ni nič narobe niti z vrnitvijo v kapitalizem, v katerem so menedžerji kar lastniki«. Kje je to lahko kot moralno sprejemljivo, da se tako pridobi lastnina nad podjetjem? Če bi bila tista leta konjunktura, bi Kordež in podobni uspeli in tako pridobili lastnino, kot v primeru prevzema BTC, vendar bi kredit poplačalo kar »prevzeto-kupljeno« (?) podjetje. Ljudje smo v demokraciji pričakovali pravičnost in enakopravnost pri privatizaciji skupne lastnine. Uresničilo se ni tisto, kar je prvotno načrtoval DEMOS. Tako piše prof. dr. Andrej Umek, bivši minister: »Demosova privatizacija je predvidevala, da del takratnega družbenega premoženja pripade skladom, pokojninskemu, odškodninskemu in razvojnemu, preostalo pa se v obliki certifikatov razdeli med vse polnoletne državljane Republike Slovenije. S tako privatizacijo bi bilo v celoti zadoščeno ustavni zahtevi po enakopravnosti vseh državljanov«. Pove tudi napako desnice: »Res je, da se tudi desni del slovenske politike še omotičen od volilnega poraza ni najbolj odločno uprl Drnovšek–Markovićevi lastninski zakonodaji, ni, na primer, zahteval njene ustavne presoje.«
      Desnica torej ni niti poskušala popraviti te krivice, npr. pred Ustavnim sodiščem, ki najbolj bremenijo državljane in hromijo razvoj demokracije in države!
      Oblast pa je uresničila, kar je zagovarjal »pedagog naroda«, bivši minister in rektor univerze dr. Jože Mencinger, ki je dejal: »Narobe je narejena že privatizacija, s katero smo dobili dva milijona »kapitalistov«, njihov cilj je bil proizvodno premoženje čim prej pretopiti v potrošno premoženje – avtomobile in stanovanja. Še večja nesreča so bili pidi, tudi oni le lastniki premoženja. Tako pravih lastnikov podjetij sploh nismo dobili. Certifikati so ničvredni papirji. Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.« Nič se mu ni zgodilo!
      »Večina menedžerskih odkupov temelji na obremenjevanju prihajajočih denarnih tokov družbe. Z drugimi besedami; na dodatnem zadolževanju družbe. Menedžment namreč za nakupe ne tvega svojega denarja, ampak denar, ki bi ga družbe lahko porabile za naložbe ali razvoj.« Tako je že l. 2002 dejal Jože Lenič, direktor najpomembnejšega državnega sklada – Kapitalske družbe. Tako stališče je imel tedaj tudi predsednik RS Milan Kučan, ki je izjavil: »Nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja.» Tudi tedanja ministrica za gospodarstvo, dr. Tea Petrin, je imela veliko podobnih pomislekov. Ministrica je razmišljala o ukrepih, nad katerimi bi bedela država in je dejala: »Treba bo pregledati tudi predpise, ki veljajo za zavarovanje bančnih posojil z zastavo vrednostnih papirjev in tistih, ki se nanašajo na spremembe namembnosti danih posojil.« A šele leta 2008 je Janševa vlada le spremenila zakon o prevzemih, da onemogoči izčrpavanje ciljne gospodarske družbe in zastavo delnic prevzete družbe.
      Berem sporočilo za javnost o sklepih, ki jih je Vlada RS sprejela na 148 seji, 28. novembra 2007, o noveli zakona o prevzemih: «Vlada RS je na današnji seji na predlog Ministrstva za gospodarstvo določila besedilo Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o prevzemih (ZPre-1A) in ga poslal v obravnavo in sprejem DZ RS. Predlog zakona ureja spremembo postopka dajanja prevzemne ponudbe, in sicer v smislu prepovedi zastave vrednostnih papirjev ciljne družbe. Taka sprememba je usmerjena v preprečevanje situacij, ko prevzemnik zastavi vrednostne papirje ciljne družbe za pridobitev bančne garancije za njen prevzem.
      Ministrstvo za gospodarstvo je pri pripravi sledilo ključnim načelom, ki so usmerjena zlasti v zaščito interesov vseh in še posebej manjšinskih delničarjev ter enakost njihove obravnave, določitev pravične cene, obveznost prevzemne ponudbe, varstvo pridobljenih pravic, pravno varstvo, transparentnost prevzemnega postopka, obveščanje vseh strank, posebno predstavnikov zaposlenih, o vseh ključnih elementih povezanih s prevzemno ponudbo, transparentnost obrambnih struktur. Sprejeta novela zakona bo izboljšala preglednost na področju tako imenovanih menedžerskih odkupov gospodarskih družb.«Berem tudi dokument; EVA: 2007-2111-0154, PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVZEMIH (ZPre-1A), kjer je povsem jasno navedeno: »Večina držav EU prevzemniku zakonsko prepoveduje finančno pomoč družbe, ki jo prevzema. Prepovedano je, da prevzemnik zastavi vrednostne papirje, delnice, ciljne družbe za pridobitev denarja ali posojila (kredita) s strani finančnih institucij (bank). S to rešitvijo naj se onemogoči izčrpavanje ciljne družbe. S predlagano spremembo pa da se želi zaščititi interese ciljne družbe, predvsem v smeri zaščite manjšinskih delničarjev in enakost njihove obravnave«. Torej je vedenje o problematičnosti naše »divje privatizacije« glede na vrednote in regulativo EU le obstajalo. EU torej prepoveduje prevzemniku izčrpavanje in oškodovanje gospodarske družbe. Žal je to pri nas še vedno »tabu tema«. Slovenska država ni sledila evropski direktivi o varovanju delničarjev in upnikov. Tako smo državljani po privatizaciji zopet ostali neenakopravni, kršena je bila ustava in naše ustavne lastninske pravice. Te se že 20 let kršijo tudi delojemalcem z neplačevanjem njihovih že zasluženih pokojninskih in drugih prispevkov. Kdo vse bi torej moral pravočasno zaustaviti divjo privatizacijo in tajkunizacijo Slovenije? Politika, vlade, pravna država, stroka in nadzorni sveti. Kar pa se je zgodilo in se dogaja, je zame še vedno nezaslišano, predvsem pa neodgovorno in tudi kaznivo!
      Kdaj bodo odgovorni predsedniki parlamentarnih političnih strank, levih in desnih odgovarjali volivcem?

  5. Kdor ni obsojen s pravnomočno sodbo, je nedolžen, velja v Sloveniji le za “napredne”, za ostale pa ne, tudi za Janšo ne, pravi včeraj celo pravnik Miro Cerar na soočenju na Poletu in vsi ostali so bili tiho. Medijski linč ostaja legitimen, poteptane so človekove pravice.
    Kje so novinarji, da zaščitijo pred medijskim linčem nedolžne?
    Kje so vsi politikii in humanisti?

    • Kje so? V levem plemenu.

      Kje je škof, da bi vsaj verbalno branil nedolžnega? Škof je namreč obljubil, da bo šel v obrambi Dobrega do konca in marsikateri je ostal kar brez glave.

      “Slovensko katolištvo je v povprečju levo, tako je tudi povprečno stanje pri škofovski garnituri, kot je za sklepati. Ne doumevajo, da se ne gre za politiko, ampak za reševanje naroda in njega duš. Zaradi tega noben Gospodov blagoslov ne prime, in Rimski tudi ne, in zaradi tega se začenja še nadaljnji propad tako Cerkvenega življenja kot slovenskega naroda.” http://gospodovasepetanja.blogspot.com/2018/05/72.html#comment-form

  6. Osupla in prestrašena sva, ko sva videla na predvolilnem soočenju na Planet TV, da tudi dr. Miro Cerar, zagovornik pravne države, oporeka logiki, »dokler kdo ni obsojen, je nedolžen«. Tako je namreč komentiral epilog primera »Patria-Janša«. Žalostno je, da so bili ostali kar tiho.
    Ali potem velja, »kriv si, četudi nisi bil pravnomočno obsojen«? Mar ne rabimo več sodišč? Vsak je torej lahko kriv, če se to nekomu zahoče in ima za to pristaše?
    “Dokler človek ni bil obsojen s pravnomočno sodbo, je nedolžen! To je eden od temeljnih postulatov pravne države, ki se ga pri nas tako težko učimo”, opozarja dr. Marko Bošnjak, sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice. Mar je demokracija in pravna država kar odveč? Prepričana sva, da ne!
    Marija in Franc Mihič

    • Osupla in prestrašena.

      Ne sprenevedajmo se. Saj gre za dolgoletno (!) temeljno programsko točko nekega dr. Pogorelca.

        • Gre za stališča dr. Cerarja, ki so popolnoma skladna z dolgoletno programsko točko nekega dr. Pogorelca, kar onemogoča pristnost zatrjevane osuplosti.

          • “Kaj pa vi veste o nama, da […] sprenevedanje?”

            Saj sem vam že pojasnil. Stališča dr. Cerarja, ki jih osuplo prestrašeno navajate, so popolnoma skladna z dolgoletno programsko točko nekega dr. Pogorelca, kar onemogoča pristnost zatrjevane prestrašene osuplosti.

          • Jaz pa verjamem da ni šlo za sprenevedanje.
            Ampak za šok!
            Mnogi dr Cerarju še vedno verjamejo. Nekateri pa smo to vedeli že za časa ukradenih volitev.
            Nekateri pa to ugotavljajo sedaj.

        • Pa … prevečkrat zapišete resnico, tudi o slovitem JJ in zato ste psdli na listo sovražnikov desnice.

          • Tokrat sva se vendar jasno postavila na stran Janeza Janše, in to javno? Vse ostlao je pa tiho?

  7. “Dokler človek ni bil obsojen s pravnomočno sodbo, je nedolžen! To je eden od temeljnih postulatov pravne države, ki se ga pri nas tako težko učimo”, opozarja dr. Marko Bošnjak, sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice.

  8. Kdaj osebna in tudi objektivna odgovornost?
    Janez Janša na očitke, da se je ravno v času njegove vlade najbolj povečal skupni dolg države, in da je takrat nastalo največ tajkunskih prevzemov, ki so povzročili bančno luknjo, in da je on oziroma vlada zato odgovorna, vedno odgovarja, da to ni res.
    Vlada, pravi Janša, tedaj ni povečala skupnega zunanjega dolga države, saj vlada zaradi potrebe proračuna ni nič zadolžila države, za kar je odgovorna vlada in premier, in ni tako ni nič prispevala k enormnemu povečanju skupne zadolženosti države. To je res. Ko se upošteva samo osebna odgovornost premiera za zadolžitev države v namen proračuna, to pojasnilo zadošča in je sprejemljivo.
    Janez Janša pa venomer ponavlja, da vlada oz. on kot premier ni pristojen in ni odgovoren, za zadolževanje podjetij in pravnih oz. fizičnih oseb, ki so si ti tedaj ogromno zadolžili, zlasti pri državnih bankah , te pa v tujini, ker da so za to odgovorni ti dolžniki sami, kakor tudi banke, to je njihove uprave in njihovi nadzorni sveti, predvsem pa Banka Slovenije.
    Dejstvo pa je, da je država lastnica državnih bank in jih nadzira in vodi posredno preko svoji delegiranih članov v Nadzornih svetih teh bank. Celo predsednik nadzornega sveta Nove NLB je bil g. Marinšek iz SDS.
    Vendar poleg osebne odgovornosti za stanje države ali resorja, ki ga nekdo neposredno vodi in osebno odgovarja za njegove rezultate, pozna normalna pravna država tudi objektivno odgovornost za rezultate drugih, vladi bolj ali manj podrejenih državnih inštitucij, to je npr. državnih bank oz. NS bank i.p.
    Žalostno je, da se pri nas praktično ne pozna in ne prizna tudi objektivne odgovornosti, ne na levici, ne na desnici. Tudi ne objektivno odgovornost za nastanek bančne luknje, tako levih vlad, zlasti vlade mag. Ropa, in ne Janševe vlade.
    Meni je poznano le, da je edino dr. Andrej Bajuk iz spoštovanja načela osebne in objektivne odgovornosti, takoj nepreklicno odstopil, ki je bil seznanjen, da je stranka NSi, ki jo je vodil, izgubila volitve in ni prišla v parlament.
    Zelo žalostna pa je sprevržena morala , ko se politiki med seboj obtožujejo, kdo je najbolj kriv za tajkunske nevračljive kredite, za bančno luknjo, vseskozi leve politične stranke, ki naj bi sicer branile pravice delavcev , to ne počnejo, marveč tudi s pomočjo osrednjih medijev, valijo krivdo za nepravično privatizacijo in tajkunizacijo samo oz. predvsem Janševo vlado, in tako perfidno zamolčijo, pa so pri vsem tem enormno obogateli ravno direktorji, to je menedžerji, kroga Foruma 21, ki so tako brez vložka lastnega denarja postali še lastniki podjetij, čeprav so njihove kredite plačala kar tako prevzeta podjetja in so bila tako oškodovano. Mnoga tega niso preživela, npr. MERKUR.
    Levih politikov in njihovih strank in tudi volivcev pa ni še nič sram, da je takšno privatizacijo zastavila levica, šele vlada Janeza Janša je, žal pozno in šele na koncu mandata, sprejela zakon, ki je prepovedal zastavo delnic za varstvo kredita za prevzem tega podjetja,
    Torej je levica tako dosegla, tudi s pomočjo vlade Janeza Janše, vede ali nevede, to, da so predvsem direktorji, lojalni partiji, enormno obogateli, ko so prevzeli podjetja brez vložka lastnega kapitala v podjetja.
    Menedžerji so tako postali še lastniki podjetij. Mnogi so politični levici hvaležni pri tej pomoči
    Uresničila se je ideja dr. Jožeta Mencingerja, rektorja, pravnika in ekonomista, pedagoga naroda in ministra, nesojenega evropskega poslanca, ki je še vedno ne preklicana: »Če bi bil sam direktor in bi videl, da mi grozi izgubiti vse, kar imam in za kar sem se trudil desetletje ali več, bi namreč tudi sam poskušal oškodovati družbeno premoženje.«
    Nihče tej izjavi ne ugovarja in dr. Mencinger še naprej podaja na povabilo medijev svoja mnenja, kar je velika hipokrizija, politikov in žal medijev oz. novinarjev.

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite