Veseli december, poln pričakovanja, praznikov, nemira, hitenja, prazničnih osvetlitev, pokanja petard, ognjemetov, raznovrstnih zabav, je mimo. V decembru si želim veliko več miru, vendar se nemiru in hrupu ne morem izogniti, saj nanj naletim na vsakem koraku. V to decembrsko hektiko pa posveti Luč miru iz Betlehema kot odmev davnega speva prve božične noči, »Mir ljudem na zemlji, ki so blage volje«. Plamen Luči miru prihaja iz Betlehema, Kristusovega rojstnega kraja. Začetniki in organizatorji akcije so Avstrijci. Plamen Luči miru pripeljejo z letalom iz Betlehema, nosi ga posebej izbran otrok. Prvič so ga sprejeli v Linzu leta 1986, od takrat naprej pa na Dunaju. Od tam ga skavti raznesejo po večini evropskih držav. V Slovenijo prihaja od leta 1991. V teh letih so ga iz rok skavtov slovesno sprejeli nadškofje, predsedniki države, ministri, poslanci in še kakšni drugi visoki funkcionarji. Nikoli nisem slišal, da bi ga kdo zavrnil. Letos ga je Danec Ole Jacobsen, skavt in evangeličanski pastor, ki je bil na obisku v Sloveniji, ponesel tudi na Slonokoščeno obalo, kjer živi in deluje kot prostovoljec med mladimi.
Želja po miru je pradavna in univerzalna
Tako kot so ljudje skozi vso zgodovino povzročali vojne in trpeli zaradi njih, so si tudi želeli miru. V Slovarju slovenskega knjižnega jezika (SSKJ 1994) lahko razberemo naslednje pomene besede mir: stanje brez vojne, spopadov; dogovor o končanju vojne; stanje brez prepirov in spopadov med ljudmi: stanje brez hrupa, ropota; stanje notranje ubranosti, urejenosti. Večina od pomenov torej vključuje pojem vojne in spopadov med ljudmi, vključen pa je tudi pomen, ki se navezuje na okolje in pojem, ki se navezuje na človekovo notranjost. Razumevanje miru pa je seveda pri ljudeh lahko zelo različno, ne glede na to kakšna je razlaga slovarja.
Nasilje – glavni rušilec miru
Pomen besede mir v zvezi z vojno in spopadi med ljudmi je razumljiv, saj je človeštvo skozi zgodovino vseskozi živelo v obdobjih vojn in miru. Pri nastanku vojn in spopadov med ljudmi je zmeraj zraven nasilje. Tega pa ni treba iskati samo na bojnih poljih v oboroženih spopadih med državami. Hitro ga lahko najdemo tudi v naši bližnji okolici. Prostovoljci društva SOS telefon, ki pomaga ženskam, žrtvam nasilja, bi lahko o tem veliko povedali. Po raziskavi Urada za enake možnosti je v Sloveniji menda kar vsaka druga ženska od 15. leta že bila žrtev nasilja, psihičnega ali fizičnega. Časnik Delo je v zadnjih dneh poročal o naraščanju nasilja nad otroki. Po drugi strani se nasilje stopnjuje v šolah med vrstniki, deležni pa so ga tudi učitelji. Na mnogih šolah morajo imeti varnostnike, da se zavarujejo pred nasiljem učencev. Po drugi svetovni vojni, že v času sklenjenega in oklicanega miru, je zavel po naši domovini val strahotnega nasilja, ki je pustil za sabo stotine grobišč in še danes usodno razdeljuje naš narod. Na mednarodnem področju v zadnjem času vidimo zmeraj več nasilja nad kristjani, ki ga izvajajo skrajni islamisti. Žal, so v zadnjih dogodkih po nasilju segle tudi žrtve, koptski kristjani v Egiptu. Na Slonokoščeni obali, kamor se je zaskrbljen vrnil naš skavtski brat Ole Jacobsen, s strahom pričakujejo val nasilja zaradi oblastniškega spora. Kljub temu, da na nasilje po navadi gledamo kot na nekaj zunaj nas, bi ga morali iskati tudi v naši nemirni notranjosti. Menim, da smo ga bolj ali manj sposobni vsi, tudi v zelo prefinjenih oblikah in žal, je eden naših izvirnih grehov. Spomnimo se, da se zelo pogosto nameravane mirne demonstracije, kot protest proti krivicam, spremenijo v divjanje zaradi nasilja posameznikov, ki potegnejo za seboj množično nasilje.
Mir za naravo in okolje
Pomen besede mir kot odsotnost hrupa in ropota me spomni na posebne vrste nasilja v urbanem okolju, ki nastane v času, ko motociklisti povzročajo decibele, ki so gotovo nad vsemi dovoljenimi stopnjami in to tudi ponoči. Nasilja nad naravo in okoljem je že toliko, da si človeštvo zaradi njega reže vejo na kateri sedi. In narava vrača z udarci, ki jih človek doživlja kot nasilje. Kar pomislimo na objokane ljudi ob uničenih domovih zaradi poplav in neurij.
Da bi Luč miru vzdržala v nas
V teh dneh naj bi Luč miru še gorela, vsaj po tistih domovih, v katerih božični prazniki še trajajo. Ob pomenu besede mir kot notranja ubranost si zaželim, da bi gorela v srcih ljudi še potem, ko bodo božični prazniki povsem minili. Spominjam se dogodka pred leti, ko sem kot skavt prinesel Luč miru iz Betlehema v slovenski parlament. Gorela je v majhni oljni svetilki in nenadoma je plamen začel ugašati. Skupaj s prisotnimi poslanci smo zbrani okrog lučke zaskrbljeno gledali ali bo plamenček vzdržal. Vzdržal je. Vsem ljudem, ki trpijo, želim, da bi za njih in v njih zavladal mir in vsem nam želim, da bi ga znali ustvarjati s pravo mislijo, besedo in dejanji. Pri tem nam vsem Bog pomagaj.
Foto: Urška Slana
