Lojze Peterle: Šola Grm naj postane evropski center čebelarstva

2
274

Lojze Peterle gost akademskega posveta o evropskih izzivih univerzitetnega prostoraV petek, 22. februarja 2019, ob 17. uri je bil v Kulturnem centru Janeza Trdine v Novem mestu akademski posvet o evropskih izzivih univerzitetnega prostora v Novem mestu. Odmevni pogovor je organiziralo društvo Dolenjska akademska pobuda (DAP), ki ga vodi predsednik prof. ddr. Janez Usenik. Gosta posveta sta bila evropski poslanec Lojze Peterle in direktor Nacionalne agencije RS za kakovost v visokem šolstvu (NAKVIS) prof. dr. Franci Demšar. Posvet je vodil izr. prof. dr. Aleš Gabrič, član UO DAP in predsednik Slovenske matice. Posveta se je udeležilo okoli 40 ljudi, med njimi tudi dr. Julij Nemanič, člana KDSŠ dr. Miha Japelj in dr. Janez Gabrijelčič, direktorica občinske uprave dr. Vida Čadonič Špelič, bivši novomeški župan mag. Boštjan Kovačič in drugi. Posvet je trajal skoraj dve uri.

Stanje univerzitetnih središč v Sloveniji

Goste in okoli 40 prisotnih udeležencev je uvodoma pozdravil predsednik društva DAP Janez Usenik, voditelj posveta Aleš Gabrič pa je oba gosta podrobneje predstavil. Franci Demšar je predstavil pestro stanje univerzitetnih središč v Sloveniji: ljubljanska univerza ima 26 članic, mariborska 14, koprska pa 6 članic. Opozoril je tudi na problematiko povezovanja slovenskih univerzitetnih središč z evropskimi institucionalnimi ustanovami in povezovanja univerz s slovenskim gospodarstvom.

Tovarna zdravil Krka je enkratni potencial odličnosti

Evropskega poslanca Lojzeta Peterleta sta zanimali Dolenjska in Bela krajina kot prostor odličnosti. Peterle simpatizira z decentralizacijo, ker z njo lahko zmanjšamo najrazličnejše monopole, skratka, zanimala ga je decentralizacija, ki prinaša nekaj novega. To »nekaj novega« pa je gotovo Dolenjska s svojim gospodarskim potencialom, kjer tovarna zdravil Krka predstavlja enkraten in izredno uspešen center odličnosti. Znano je, da se centri odličnosti razvijajo tam, v tistih sredinah, kjer so nosilci dobrih idej.

Povedal je še, da ga zelo zanima, kaj delajo univerze v Sloveniji, ne pa koliko jih je. Ni pomembna enakost, ampak drugačnost. Dolenjska ima potencial in ima kaj povedati Evropi, zato bi morala biti Slovenija vesela slehernih univerzitetnih ambicij na Dolenjskem.

Upadanje števila študentov na vseh slovenskih univerzah

V nadaljevanju je Franci Demšar predstavil problematiko upadanja študentov na vseh slovenskih univerzah. Še leta 2011 je bilo v Sloveniji okoli 90.000 študentov, letos pa obiskuje visokošolske zavode samo še 65.000 študentov. Poudaril je tudi, da so samostojni visokošolski zavodi bolje organizirani in so dobro vpeti v okolje, državne univerze pa imajo kakovostnejše strokovne kadre. V nadaljevanju pogovora so se gostje dotaknili še pomena mednarodnega sodelovanja med slovenskimi in tujimi visokošolskimi centri v smislu transnacionalnega izobraževanja, ki mora biti usmerjeno v pretok znanja z univerz v gospodarstvo.

Šola Grm naj postane evropski center čebelarstva

Na koncu je Lojze Peterle kot dolgoletni podpornik zaščite in ohranjanja slovenske pasme čebel predlagal, da bi šola Grm v Sevnem pod Trško goro kmalu postala evropski center za čebelarstvo, in dodal, da v tem trenutku Evropi še kako manjka dobrih idej.

2 KOMENTARJI

  1. Zelo lepo je slišati, kako dobro v vseh pogledih napreduje Dolenjska, dežela veselih, šegavih in pridnih ljudi, a zaradi zapoznele industrializacije tudi sinonim nerazvitosti in v nekaterih predelih celo revščine. Zgodovinsko gledano je bila tudi prva na udaru ob osmanskih plenjenjih. Zelo grdo jo je udarila zlasti 2. svetovna vojna; tolkli so jo okupatorji, še bolj pa tudi “osvoboditelji”. Zaradi močnega odziva protikomunizma (“ta belih”) je bila izrazito prikrajšana tudi v povojni obnovi. Tu pač ni šaril udbovski kapital. Koliko je pretrpela samo od revolucionarjev nepokorjena Suha krajina (Hinje, Žvirče). No, pa tudi Bela krajina, pogosto označena kot “zibelka partizanstva” – kar ne bo čisto držalo, zelo malo je bilo tam avtohtonih revolucionarjev, bili so “uvoženi”; zaradi odmaknjenosti od glavnih komunikacij in ob kritju hrbta z roškimi gozdovi je bil zanje bolj prikladen teren – je bila po vojni čisto pozabljena. Kako dobro je nadoknadila razvojni zaostanek! Z zelo majhnim prispevkom svojih predstavnikov v vrhovih slovenske porevolucionarne politike; bilo jih je opazno manj kot iz drugih pokrajin. Skratka, samo tako naprej, Dolenjska!

  2. G.Peterle očitno ne pozna izobraževalnega centra Brdo pri Lukovici. Ne vem, če je kot Eu poslanec sploh bil seznanjen z problematiko izobraževanja za čebelarske mojstre v Sloveniji. Ja je pač v kampaniji za mandat eu poslanca. Od njegovih idej ima Slovenija res veliko. Ja orglice je pa promoviral po Evropi samo ne vem, če so originalni slovenski instrument haha

Prijava

Za komentiranje se prijavite