Lojze Peterle: “Nihče ni mogel sam narediti lustracije”

23
328

peterle riharSlovenski katoliški izobraženci so ob priliki bližnje petindvajsetletnice slovenske državnosti na pogovor, ki ga je vodil Lenart Rihar, povabili predsednika osamosvojitvene vlade Lojzeta Peterleta. Večer se je pričel ob razmisleku, kako to, da se bolj ali manj vsi strinjamo, da država Slovenija ni uresničila pričakovanj, ne strinjamo pa se o razlogih za to. Lojze Peterle je sicer mnenja, da je bila prva polovica 25 let boljša od druge, po kateri pogosto presojamo celotno obdobje samostojnosti in na kateri temelji nezaupanje do države. Prepričan je, da so bila neuresničena predvsem pričakovanja kristjanov, ki so posledično abstinirali iz političnega življenja. Neuspela tranzicija v pristno demokracijo je posledica razbitja DEMOS-a, prehitrega boja za oblast v koaliciji ter izločanja SKD. Razpad DEMOS-a so do danes kot napako opredelili tako pokojni Jože Pučnik, kot tudi Janez Janša, Dimitrij Rupel kot pred kratkim tudi Igor Bavčar.

Peterle ugotavlja, da smo razvili zelo različen odnos do slovenske države, saj del praznuje njeno državnost, drugi del pa jo dojema drugače. Niti ob njenem nastajanju ni bilo enotnosti, o kateri se tako govori, saj jo je Peterle čutil le ob plebiscitu in v vojni, v vladi pa ne. Spregovoril je o presenetljivi zmagi SKD na volitvah leta 1990, o zadržanosti kristjanov do politike, češ da “politika ni za kristjane” in o tem, da je ponudil mandatarstvo Jožetu Pučniku – tudi za to, da bi ublažil napade na vlado. Peterle je spregovoril tudi v vstopu SKD v koalicijo leta 1992, kar je pogojeval s hkratnim vstopom tedanjih socialnih demokratov, saj je želel, da ima pomladna stran vendarle vpliv na oblast. Iz koalicije je izstopil zaradi neupoštevanja SKD, še pred Oglejskim sporazumom.

Še danes Lojzeta Peterleta na različnih srečanjih sprašujejo o lustraciji in mu jo oporekajo. “Nihče ni mogel sam narediti lustracije, nisem hotel biti maršal Tito,” odgovarja Peterle, in pojasnuje da niti v DEMOS-u ni bilo večine za to, niti je do sedaj ni bilo v parlamentu.

Med drugim sta se sogovornika dotaknila tudi neuspešne združitve SKD in SLS. Peterle je najprej pojasnil, da se je zgodovinska SLS že prej združila z SKD in da je bila prvotna Kmečka zveza mišljena kot nadstrankarski sindikat, vlogo nekdanje SLS pa bi prevzeli krščanski demokrati. Meni, da je bil namen združevanja dober, izvedba pa slaba. Vse se je končalo s predlogom pokojnega Franca Zagožna, da se z ustavnim zakonom obide na Ustavnem sodišču potrjen večinski volilni sistem. Ostaja pa še danes za Lojzeta Peterleta uganka, kako to, da je večina nekdanjih funkcionarjev SKD ostalo v SLS in se niso pridružili Novi Sloveniji.

Ob koncu je Lojze Peterle spregovoril še o prihodnosti Evropske unije, v kateri je šlo še pred kratkim ‘vse navzgor’, danes pa niti mir ni več samoumeven. Še posebej ga skrbijo trenja na Poljskem, kjer govorijo o Nemcih tako kot so leta 1939. Prepričan je, da bo Evropska unija v primeru svoje neenotnosti postala marginalna, pod vplivom zunanjih centrov moči. Sam deluje v smeri sodelovanja, ker v tem vidi edino pravo pot.

23 KOMENTARJI

  1. Seveda sam nihče ne more narediti lustracije. Samo se mora najprej najti eden ali par pogumnih ljudi, ki sploh idejo spravijo v obtok, v javno razpravo.

    Lustracija sploh ni bila tema v tistih letih v Sloveniji. Ne Demosovi politiki, ne pomladni mediji je niso zagrabili, če slučajno, pa zelo boječe. Pa bi morali malo počistiti. Vsaj z udbo in njenimi povezavami s politiko in gospodarstvom.

    Kar je Peterleta za pohvalit v smislu simbolne ločitve od komunizma je, da je na seji vlade, katere predsednik je postal, lastnoročno odnesel iz dvorane Titovo sliko, potem ko tega pristojne službe kljub jasnemu navodilu niso storile. To v simbolnem smislu ima pomen.

    Ne bi pa pritrdil Peterletovi oceni, da je od 25 let samostojne države prva polovica bila uspešna, druga pa neuspešna. To, kar se dogaja v drugi polovici, ima temelje v prvi polovici. Ker nove države niso postavili na nove zdrave temelje in ker je za 3 mandate zavladal LDSovski klientelizem podprt s Kučanovo kontinuiteto.

    • IF: “Lustracija sploh ni bila tema v tistih letih v Sloveniji.”
      ===========================

      Je bila v toliko, da je nekdo celo zastavil svoje truplo.

      • Moram priznati, da se domnevne Bučarjeve izjave iz tistega časa ne spomnim. Mogoče sploh ni bila javna, ampak interna. Predvsem se pa ne spomnem kakšnih prav izrazitih in vztrajnih slovenskih borcev za lustracijo.

        25 let kasneje je res zelo pozno za take stvari. Problem je tudi, koliko so verodostojni spiski sodelavcev Udbe, ki prihajajo zdaj v javnost. Problem je bil že takrat, ker so večino vsega za sabo požgali v Vevčah.

        Vsaj avtorje tistega požiga bi bilo treba simbolično preganjati. Že to bi bila ene vrste lustracija. Ampak pri naših organih pregona in pravosodju … 🙁

        p.s. Mislim, da je edini lustracijski ukrep, ki pri nas pravno velja, da tisti, ki so kršili človekove pravice, ne morejo spet postati sodniki. Samo to isto pravosodje, ki bi moralo biti temelj in vzor vladavine prava, mirno ignorira.

        Če ima kaj pro-Janševa desnica prav, je to, da je nujno očistiti trenutne vrhove slovenskega pravosodja.

        • Bučarjeva izjava je kar pristna.
          Kar se pa kršitev človekovih pravic tiče gre pa za navdno farbanje. Človekoviih pravic se ne more tako vtikat v zakonodajo. Zato pa se ne izvaja. Zato jaz govorim, da so človekove pravice bolj akademska zadeva.

  2. Nič novega.

    Lustracija je zgolj JJ jeva politična (logično in izvedbeno prazna) parola. Res bi lahko kdo od Demosovcev (kot Primc) peljal ta projekt. A zdi se, da je večina Slovencev proti temu projektu, kot proti splavu in verouku v državnih (socialističnih) šolah. Drugi trik je “poenotite Demos” za moj žep.

    Glavni problem Demosa je socializem. Razen Grosa ni bilo nobenega Michnika in Havla . Le veliko tretjerazrednih birokratov, ki so zaradi Demosa priplezali v vrhove institucij.

    Niti po 25 letih porazov “desnica” noče resno delati, ampak se gre populistične gasilsko fašistične akcije.

    A Časnik ne bo objavil zgodbe tesnega JJ sodelavca Mateja, ki je vodil volilno kampanjo? JJ mediji jo zagotovo ne bodo.

    • Gros ima bolj malo skupnega z Michnikom in Havlom. Morda več s Klausom. Onadva bi primerjal z Jančarjem ali Puharjevo. Ali Pučnikom. Blažičem. Pogojno z Ruplom.

  3. Demos tudi ni zmogel korajže, da bi sprožil kazenski postopek zoper tiste, ki so sodelovali pri delnem požigu slovenskega zgodovinskega arhiva ob osamosvojitvi, kar je neverjetna plahost. Zakaj le?

    • To so precej čudne zgodbe. Notranji minister je bil tedaj Bavčar, ki je potem šel v LDS. Direktor SOVE je postal Brejc, ki je nekaj teh arhivov menda imel, nepojasneno zakaj, kar pri sebi doma.

  4. nisem hotel biti maršal Tito,
    ============
    No, to je tisto. Po 50 letih komunizma so tudi novi vladarji skopljeni, ne samo narod.

  5. Naši politiki niso imeli jajc za tako stvar kot je lustracija. Zakaj ne pa verjetno zato, ker jih večina prihaja iz zk ali zsms.

  6. Poslušal sem pogovor in nisem slišal nič novega ali spodbudnega za sedanjost in prihodnost, razen da je potrebno sodelovati. Bil sem aktiven član gibanja za ustanovitev strank (SDZ) in kot tak bil pobudnik za ustanovitev SKD (kot kristjan)v občini. Ker je med tem SDZ postala stranka sem ostal v njej in opozarjal na liberalnost, ki ni temeljila na vrednotah krščanstva. Tako sem lahko od znotraj opazoval začetek razpadanja DEMOSA.
    DEMOS ni razpadel zaradi neopravljene lustracije, ker tudi ni bila mogoča (dr. Bučar: “Samo preko mojega trupla”), ampak zaradi “kontinuitete socialističnega samoupravljanja” in ker ni prišlo do preloma iz totalitarizma v demokracijo (“dr. Bučar: Prelom, do katerega ni prišlo”), kar pa DEMOS ni zmogel ali hotel, pa bi moral.
    Povedati bi moral, da večstrankarske volitve pomenijo za Slovence začetek svobode in demokracije, da je bilo leta 1945 konec vojne in začetek komunističnega nasilja z poboji, kar je trajalo do 1990. Z padcem berlinskega zidu se začenja za Slovence svoboda in prava demokracija.
    Ker to ni bilo izrečeno in udejanjano smo začeli kontinuitetno prakso zlagane demokracije in samoupravnega socializma.
    Za prehod v svobodo in pošteno družbo je potrebna korajža in odločnost z ljubeznijo do naroda in domovine.

    • Dobra analiza. Do preloma ni prišlo, ker desnica ni rehabilitirala v javnosti. Tega ni niti poskušala. Zakaj ni – to bi bilo pravo vprašanje za g. Peterleta.
      Prehoda v svobodo in pošteno družbo ne bo brez vrnitve časti in dobrega imena domobrancem.

  7. Po osamosvojitvi pri nas ni bilo zrelih razmer za odkrito lustracijo. Bila je pa izvedena prikrita lustracija, in sicer skozi način lastninjenja državnega premoženja.

    Lustrirani smo bili predvsem tisti, ki smo se najbolj zavzemali za osamosvojitev in demokratizacijo dežele. Pa tudi ostali, ki niso bili del udbaškega omrežja.

    Tudi sedaj bo vsakdo, ki se bo javno zavzemal za radikalno spremembo stanja in bi imel realno moč kaj spremeniti, lustriran. Medijsko, sodno in vstajniško. Zato spreminjanje stanja ne bo lahka naloga.

  8. Če L.P. ne ve”kako to.da je večina nekdanjih funkcionarjev ostala v SLS”,to lahko pomeni le,da je nekomu pošteno nasedel ali pa…

  9. Lojze Peterle: “Nihče ni mogel sam narediti lustracije”
    ==================

    Če niti ne poskusiš, potem je zaman samo upati na truplo ali pa samo vzklikati hop v upanju, da boš skočil.

  10. Lojze Peterle: “Nihče ni mogel sam narediti lustracije”

    Saj nismo samo vas izvolili v DEMOS, gospod Peterle. Če bi imeli jajca, bi šli do konca. Tako pa ste šli samo do EU plače. V redu, imejte jo! Lahko pa poveste resnico … kako je že zadnji vrhovni šef komunistov in njihove varnostne službe dobil papeževo priznanje?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite