Želim si videti Ireno Jovevo in Marjana Šarca na predvolilnih soočenjih za volitve v Evropski parlament. Vem, on je svojih 13 odstotkov že “oddelal”, a ker sta z Ireno na moč podobna “političarja”, bi ju rad videl skupaj, v komplementarnem nastopu, polnem sinergij novih vzorcev razmišljanja, ki ju premoreta – rad bi, da pokažeta globino in vizijo LMŠ-jevega think tanka.
A vprašanja ne bi postavljala Edi Pucer in Darja Zgonc s TV LMŠ. Postavljali bi jih akademiki, strokovnjaki z različnih področij industrije, ekonomisti, filozofi, morda celo politologi in bivši diplomati. Želim si, da bi zablestela in da bi oba odgovorila točno na vprašanje, ki sta ga dobila. Če pa ne vesta nič o temi, pa da bi pokazala vsaj del globalne širine, kot jo pričakujemo od predstavnikov stranke, ki bojda gradi nove paradigme na slovenski levici.
LMŠ je spomenik amaterizacije politike
Saj vem – sanjam z odprtimi očmi. Igorja E. Berganta in Edija Pucerja bo najbrž bolj zanimalo, kako se bo EU spopadla s priznanjem Palestine, sovražnim govorom in islamofobijo. Pa kako Irena doživlja strmo pot od novinarke do “političarke” in kaj njena kandidatura pomeni za mlade deklice v Sloveniji, ki sanjajo o karieri v evropskih institucijah. Kar je tragično, ker sem prepričan, da bi medijska obdelava LMŠ pomenila prečiščenje na slovenskem političnem prizorišču.
Stranka LMŠ je nekakšen spomenik amaterizaciji slovenske politike v zadnjem desetletju. Dokaz, da lahko prav zares zmaga samo obraz, ne pa politika ali celo ideološko utemeljena vizija vodenja države, kaj šele konkretni strokovno utemeljeni načrti. Če je bil pri SMC ta obraz nekdo, ki je vsaj v delu javnosti veljal za uglednega pravnika, je bilo pri LMŠ drugače.
13 odstotkov ljudi, ki je volilo LMŠ, je videlo le in samo obraz lesarskega tehnika in diplomanta AGRFT, ki nikoli ni zares igral in je bojda na začetku tisočletja prav po slovensko ljudi žical, naj mu “zrihtajo šiht”. Odločili so se zanj kljub temu, da je bil argumentativno prazen, ideološko po slovensko primitivno NOB-iziran, retorično pa prepričljiv le za ljudi, ki so jim blizu neslane enovrstičnice, ki jih ponavadi slišijo ob žaru, ko so gostje piknika že spili kakšen kozarček preveč.
Za produktivne debate skozi ves spekter politike
Zato bi rad, da stranka LMŠ v svoj sendvič da nekaj konkretnega mesa – rad bi, da se izpostavijo in povedo, zakaj so zares tukaj. Tako na evropski kot nacionalni ravni. Ne želim si, da bi pri tem pogoreli tako kot Alenka Bratušek v EP, ko je še ALDE-kolege osupnila s presunljivo ravnijo neznanja o svoji evrokomisarski službi in talenta za nakladanje o ničemer, ki je očitno sprejemljivo le na sončni strani Alp. Želim si, da so v predvolilnih debatah argumentirani, jasni, koherentni in inovativni. “Kitajska se razvija in ZDA so zmeraj bolj protekcionistične, zato bomo morali nekaj storiti,” je prazen stavek. Želimo ukrepe. Želimo vizijo, kako bodo ukrepi delovali. Želimo analize negativnih učinkov.
Ker se LMŠ proglaša za stranko iz konstelacije ALDE, si želimo, da jasno povedo, kakšna je razlika med njimi in S&P. V čem se strinjajo s socialisti. Kaj se jim zdi na levici populistično in kako se proti temu boriti. Želimo ustvarjanje klime, ki bo omogočala produktivne debate skozi ves spekter politike, ne pa pobiranje nizko ležečih sadežev fantomskega fašizma, ki so jih zasadili ideologi, mediji in stranke tipa SD-Levica.
Zavod za zaposlovanje kaviar socialistov
Želim si konkretnih odgovorov na konkretna vprašanja – takšna, ki jih ne more v eni uri spesniti povprečno nadarjen pisec govorov za kakšno srečanje ob dnevu boja proti okupatorju, s ključnimi besedami “zmaga”, “revščina” in “enakost”. Hočem politiko akcije, politiko ukrepov. Dovolj je bilo aforizmov. Dovolj je bilo sprenevedanja. Če že imamo stranko, ki je bojda po gospelu Ninamedie na ravni popularnosti stare LDS v najboljših časih, potem je zdaj idealna priložnost, da ta stranka nekaj naredi, če pa že tega ni sposobna, pa naj se vsaj enkrat politično opredeli in pove, kaj so njene prioritete.
Kongres stranke, Šarčev robat odnos do institucij EU in prvi nastopi Joveve v javnosti so jim že odnesli utopične štiri evroposlance, ki so jim jih napovedovala glasila socialistične zveze delovnega ljudstva. Če prebrodijo odkrito medijsko raziskavo o tem, kaj je ideološko in tehnokratsko bistvo stranke, in kljub temu dobijo enega evroposlanca, potem jim priznam, da si zaslužijo mesto znotraj slovenske parlamentarne demokracije.
A ne pričakujte resnega novinarskega angažiranja v to smer. Vzdrževanje kulta reinkarnacije LDS se pač splača v tem medijskem okolju tovarišijskega poročanja in sprege z levo politiko. Kaj je torej LMŠ? Kdo so anonimni poslanci v državnem zboru in kaj konkretno predstavlja njihova lista za evropske volitve, ki je razen Joveve in Grošlja tudi povsem nepoznana? Kakšna je njihova vizija? Kaj predstavljajo? Upam, da ne le elitno različico Zavoda za zaposlovanje izbranih kaviar socialistov.
Vir:Demokracija
