Ljudmila Novak, predsednica Nove Slovenije – krščanskih demokratov in poslanka Državnega zbora, je bila rojena 1. avgusta 1959 v Mariboru. Kot profesorica slovenskega in nemškega jezika je do leta 2001 poučevala. Od leta 2001 do 2004 je bila županja Moravč in kasneje evropska poslanka. V času zadnjega sodelovanja NSi v vladi je bila ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu. Na bližnjih evropskih volitvah kandidira na skupni listi NSi in SLS. Je poročena in mati treh odraslih otrok, živi na Imenjah v Moravški dolini.
Sedanjemu sestavu Evropskega parlamenta se izteka mandat. Kako ocenjujete uspešnost delovanja organov Evropske unije pri spopadanju z gospodarsko krizo v zadnjih letih in kako delovanje Lojzeta Peterleta kot evropskega poslanca?
Institucije v okviru Evropske unije so veliko časa posvečale krizi. Predlagale so rešitve, še posebej tistim članicam, ki so krizo bolj močno občutile. Države, ki so upoštevale te predloge, so hitreje izšle iz krize. Za nekatere, ki so sprejele evropsko denarno pomoč, kot so Irska, Španija, Portugalska in Grčija, lahko ugotovimo, da so na poti iz recesije, kar je pozitiven rezultat tudi za institucije EU.
Lojze Peterle je izkušen poslanec, za njim je drugi petletni mandat. Še posebej se je angažiral na področju zdravstva. Na različnih področjih je zelo aktiven, zato sem prepričana, da je s tem upravičil vlogo poslanca v evropskem parlamentu.
Kaj je njegov največji dosežek?
Lojze Peterle pravi, da »Peterleta« čutimo tudi v žepih, ker je dal predlog za direktivo, po kateri so SMS-i in telefonski pogovori po Evropi cenejši. Na njegov predlog pa EU posveča tudi več pozornosti preventivnim ukrepom na področju zdravstva, še posebej v zvezi z bojem proti raku.
V Sloveniji krizo občutimo na različnih področjih, kar je posledica neuspešno izvedene tranzicije. Kaj smo pri prehodu v demokracijo naredili narobe in kako to sedaj popraviti?
V Sloveniji nismo izvedli tranzicije v celoti. Še vedno smo ohranili nekatere socialistične načine delovanja, hkrati pa delujemo v globalnem svetu. Naša podjetja izvažajo in morajo po kakovosti in ceni tekmovati z drugimi. Predvsem na gospodarskem področju nismo naredili vsega tistega, kar bi morali, da bi bili bolj konkurenčni. Prav tako nismo prodali državnega premoženja odgovornim lastnikom, posledično se je državno premoženje v zadnjih desetih letih močno izčrpavalo. Nekateri lobiji obvladujejo državna podjetja, ki delujejo nepregledno in pogosto v škodo države.
Poleg krize v gospodarstvu bi izpostavila problem neupoštevanja temeljnih etičnih vrednot, kot so poštenost, odgovornost, spoštovanje zakonov, plačilna disciplina. Zaradi neučinkovitega sodstva državljani ne zaupajo v pravno državo. Žrtev medvojnih in povojnih pobojev še nismo pokopali. Zgodovine nismo zapisali tako, kot kažejo dejstva in odkritja zadnjih let. Zaradi tega se ideološke razlike še poglabljajo, nekateri pa jih s pridom izkoriščajo, da lažje vladajo in manipulirajo z ljudmi. Vse te stvari so pripomogle k temu, da smo se znašli v velikih težavah, državljani pa so izgubili zaupanje v državo in njene institucije.
Vseskozi uporabljate prvo osebo množine. Koliko v to odgovornost vključujete NSi oz. predhodnico SKD, ki je bila v številnih vladah?
SKD ali NSi nista imeli nikoli absolutne večine, zato ne moremo reči, da nosita za krizo največjo odgovornost. Vedno smo ravnali pošteno, odgovorno in v dobro vseh državljank in državljanov. Tudi ministrstva, ki smo jih vodili, so bila vodena strokovno in odgovorno. Bili smo stabilna in konstruktivna stranka, predvsem pa smo držali besedo in izvajali naloge, ki si jih je vlada zadala.
Zagotovo smo pri delovanju v koalicijah naredili tudi napake, kar se ne pokaže vedno takoj. SKD je bil v prvi vladi, ki jo je tudi vodil Lojze Peterle. Lahko rečemo, da je tista vlada naredila ogromno delo, ko je izpeljala osamosvojitev in vzpostavila institucije nove samostojne države.
Bližajo se predčasne državnozborske volitve. V primeru zmage desnosredinske opcije in posledično take vlade – se vam zdijo spremembe na vseh prej navedenih področjih uresničljive, sploh če se spomnite množičnih protestov proti reformam pred dobrim letom dni?
Nova Slovenija že več kot pol leta pripravlja svoj program, v katerem smo osrednje mesto dali gospodarstvu. Odgovore za prihodnost pripravljamo skupaj z ekonomisti in našimi strokovnimi odbori. Naš gospodarski program postavljamo na tri točke: nizki davki, vitka in učinkovita javna uprava (skozi to zmanjšanje javne porabe) in prodaja državnega premoženja odgovornim lastnikom, kar bo prineslo boljše gospodarjenje. Če se bo gospodarstvo začelo razvijati, se bo to poznalo na novih delovnih mestih, oboje pa bo temelj socialni državi.
Gre za več dejavnikov. Če bi bila koalicija trdna, neomajna, potem bi lahko večino stvari izpeljala. Kakor hitro se koalicijski partnerji ne držijo pogodbe, dogovorov, omahujejo ali pa jih protesti oz. neodobravanje javnosti bega, pride do težav znotraj koalicije.
Bile so nekatere stranke, lobiji in politiki, ki so z novo vlado izgubili moč, zato so si želeli to moč povrniti. Nova vlada jim nikakor ni ustrezala. Še posebej tistim, ki so bili zapleteni v razne finančne zgodbe, imajo dolgove, kredite ali pa so se bali, da ne bodo imeli več vpliva na pomembne odločitve. Mislim, da so nekateri želeli marsikaj prikriti in so se bali, da jim bo naša vlada stopila na prste. Razkrinkani ne bodo mogli nadaljevati s tem, kar so počeli prej.
Protestniki in drugi strici iz ozadja so poskušali na različne načine omajati našo vlado, enkrat so poskušali pri eni, drugič pri drugi stranki. To je bilo vodeno iz ozadja in s strani posameznikov in interesnih skupin. Svoje je pridalo še poročilo Komisije za preprečevanje korupcije, kar je povzročilo razpad koalicije in padec vlade.
Na volitvah bodo lahko večino dosegle stranke leve sredine – bi NSi vstopila v tako koalicijo?
Nova Slovenija – krščanski demokrati se bo o vstopu v vlado odločala glede na svoj program in s katerimi partnerji bo lahko uresničila tri točke, ki sem jih prej naštela. Glede na to, kakšne programe imajo levosredinske stranke, ugotavljam, da so njihovi programi povsem drugačni.
Težko verjamem, da bi se NSi znašla v vladi, v kateri bi bile programsko zelo različne stranke. Že pri sedanji vladi smo lahko opazili, kakšne težave povzroča tako velika različnost, ko so eni želeli več liberalnosti, drugi niso želeli prodati državnega premoženja, eni so bili za privatizacijo v zdravstvu, drugi so podpirali zgolj javno zdravstvo.
Počakajmo, da se zgodijo volitve. Razmerja med strankami se bodo spremenila. Nekatere močne stranke po volitvah ne bodo več tako močne, nekatere bodo morda izpadle iz parlamenta, pojavili se bodo novi akterji, zato se bomo o bodočih koalicijah pogovarjali kasneje, seveda če bomo v stranki za to videli razloge.
Še lani se je zdelo, da ste najbolj trden zaveznik Janeza Janše, danes pa ob pravnomočni obsodbi v primeru Patria NSi izjavi le, da je sodbe treba spoštovati?
Sklep Izvršilnega odbora stranke je bil, da sodbe ne komentiramo.
Spopad med vami in Janšo se je najbolj zaostril prav v primeru novele zakona o arhivih? Ste res prepričani, da aktualna vlada sredi največje udbovske afere – Zemljarič – v dobri veri odpira arhive?
Naše zgodovine še vedno nismo sprejeli takšne, kot je, z vsemi pozitivnimi in negativnimi zgodbami – vse to nam še sedaj dela velike težave. Še posebej žalostno je to, da nismo sposobni spodobno pokopati vseh žrtev in priti do pomiritve, sprave ter sprejemanja zgodovinskih dejstev.
Kar se tiče arhivov, smo se pri NSi skoncentrirali na zakon, ne na špekulacije, ne na ozadja, ampak na primerjavo obstoječega in novega zakona. Ko smo pridobili strokovna mnenja arhivistov, ki jim zaupamo in so verodostojni, smo z njihovo pomočjo primerjali oba zakona. Ugotavljali smo, da novi zakon bolj odpira arhive, zato ga je smiselno podpreti.
Dejstvo tudi je, da so stari zakon o arhivih tudi kršili, ker ga zaradi nekaterih določb ni bilo mogoče izvajati. Zato je prejšnji direktor arhiva g. Dežman napisal navodila, ki so bila prenesena v novi zakon z namenom, da vsak novi direktor ne bi mogel spreminjati navodil, kar pa bi dejansko lahko oteževalo dostop do arhivov.
Vi zaupate, verjamete na podlagi pripravljenega zakona tej vladi, levi vladi, ki se je lotila spreminjanja arhivske zakonodaje v času afere Zemljarič? Verjamete v dobronamernost ministra Grilca?
Zaupam v to, kar sem prebrala, kar so mi razložili strokovnjaki iz arhivske stroke in tudi to, da je zakon začel nastajati že v času naše vlade. Ne gre za podporo vladi, pač pa zakonu, ki bolj odpira arhive. Svojo odločitev smo večkrat dodatno preverili v pogovoru s strokovnjaki. Tako ravnamo tudi pri drugih zakonih. Če menimo, da je nekaj dobro in prav, to podpremo, sicer smo proti ali se vzdržimo. Zagovarjamo politiko argumenta in ne nasprotovanja za vsako ceno.
Je pa res, da je ta arhivska novela vnesla največji konflikt med vas in Janeza Janšo. Kdo je v tem trenutku – tudi v luči referenduma – vaš večji nasprotnik – Janez Janša, SDS ali leva opcija?
Ne ukvarjam se z levo opcijo, niti s SDS in njenim predsednikom, s katerim nisva nasprotnika, sva pa politična tekmeca na desni sredini. Glede naše odločitve sem mirna. SDS ima vso pravico, da se je drugače odločila in tudi njihove odločitve ne komentiram.
Način našega delovanja je konstruktiven dialog, iskanje boljših rešitev in iskanje odgovorov in rešitev za probleme današnje Slovenije. Mi smo pol leta enkrat tedensko pripravljali okrogle mize s strokovnjaki z različnih področij pod naslovom Odgovori za prihodnost. Osrednje mesto smo dali gospodarskemu programu, ker menimo, da lahko boljša gospodarska politika v največji meri rešuje probleme prihodnjih generacij.
Prenova, obnova, posodabljanje programa in načina dela stranke prav tako ves čas teče, saj mora vsaka stranka reagirati na nove izzive.
Kar se pa tiče našega vrednostnega sistema – mi ga nismo v ničemer spreminjali. Če je en poslanec glasoval pri neki točki drugače kot stranka, to še ne pomeni, da je on sam ali cela stranka spremenila svoj vrednostni sistem. Žal si pa nekateri prilaščajo ekskluzivno pravico do resnice in sodb o tem, kaj je prav in kako bi morala ravnati NSi. Če so naše odločitve drugačne ali se ne strinjamo z nekaterimi načini in metodami delovanja neke druge stranke, še ne pomeni, da smo levičarji. Vsaka stranka je svobodna pri svojih odločitvah in tudi mi si te svobode ne pustimo vzeti.
Novo Slovenijo ste uspeli poenotiti, za svojega zaveznika ste dobili Peterleta, na volitvah v Evropski parlament sodelujete s SLS. V čem se skriva vaš uspeh poenotenja vseh teh deležnikov?
Stranko ves čas jemljem kot neko skupnost, v kateri želim na prvo mesto postavljati dobro stranke in slovenskega naroda, ne svojih lastnih želja ali interesov. Delovati želim vključevalno, ker vem, da je vsak član pomemben. Prav tako se mi zdi zelo pomembno medgeneracijsko sodelovanje, zato so dobrodošli tako seniorji kot člani srednjih let. Še posebej pa spodbujam k političnemu delu mlado generacijo, ki predstavlja našo prihodnost. Prav je, da smo v stranki različni ljudje, z različnimi sposobnostmi in nalogami. Vse to moramo povezati v celoto. Stranka je naš skupen projekt, nihče si je ne more prilaščati in samo z medsebojnim spoštovanjem in upoštevanjem drug drugega bomo uspešni.
Tudi pri sodelovanju s SLS je bilo potrebno opraviti vrsto pogovorov znotraj stranke in tehtati razloge za in proti. Do tega skupnega evropskega projekta smo prišli po zelo demokratični poti. Ko smo prvič naredili interno anketo, smo ugotovili, da je 80% članstva proti skupni listi. Ko smo opravili pogovore, tehtali argumente, se je rezultat obrnil na 80% za in mogoče 20% še vedno skeptičnih članov. Sedaj, ko teče skupna kampanja, dobimo veliko potrditev s terena, ko člani obeh strank in tudi drugi državljani ugotavljajo, da smo naredili dobro potezo. Pozdravljajo sodelovanje in povezovanje sil na desnici. Seveda so ljudje zadržani do združitve, ker imajo slabe izkušnje iz preteklosti. Te evropske volitve so preizkusni kamen. Če se bo to sodelovanje pokazalo kot dobro, ga lahko tudi nadgrajujemo.
Tudi sama si bolj želim ustvarjalno povezovanje in sodelovanje, kot pa konflikte s komer koli. Včasih tudi preveč naravnost povem, kar mislim. Nisem pa zamerljiva, zato želim graditi na reševanju problemov in na iskanju rešitev. Mogoče se tukaj ženski princip nekoliko razlikuje od moškega.
V NSi smo vedno pripravljeni na dogovore in sodelovanja na programskih točkah. Za dobro sodelovanje pa je potreben korekten in partnerski odnos.
Medijska pluralnost je rak rana slovenske družbe. Če se zdi, da Janša ves čas bije boj z levimi mediji, se za vas zdi, da se vi z njimi ne bojujete. Kakšen je vaš odnos do levih medijev oz. kako vi vidite medijsko krajino?
Medijev ne želim deliti na leve in desne, čeprav vem, da ima na nekatere medije večji vpliv levica, na nekatere pa stranka desnice. Zame je pomembno, da so novinarji, uredniki, mediji korektni, strokovni, objektivni in tudi kritični. Nikoli nisem sama iskala posebne pozornosti pri levih ali pa pri desnih medijih. V NSi odgovorimo mediju, ki nas za to prosi (npr. tudi sedaj v okviru kampanje za EU volitve) in intervju dam mediju, ki to želi, ne glede na to, ali je levi ali desni. Če sami želimo, da so mediji korektni, moramo biti tudi mi korektni do medijev in novinarjev. Prepričana sem, da lepa beseda lepše mesto najde.
Seveda pa sem sama kot političarka že marsikaj doživela, tako od enih kot drugih medijev.
Intervju, ki ste ga dali za Mladino – bi ga po vsem, kar se je zgodilo, danes še enkrat dali? Bili ste namreč v isti številki hkrati z Zemljaričem.
To je čista špekulacija in podtikanje. Za intervju z gospodom Zemljaričem sploh nisem vedela, osebno gospoda sploh ne poznam.
Res pa je, da sem samo človek in tudi čustveno bitje, zato lahko kdaj odreagiram bolj čustveno, včasih pa bolj razumsko. Po naravi sem zelo potrpežljiva in tolerantna in ne maram prepirov. Raje napetosti umirim s šalo, kot da se prepiram. Včasih pa je potrebno tudi bolj na trdo postaviti mejo in povedati naravnost, če nekdo opozoril zlepa ne razume. Potem smo pa spet lahko prijatelji.
Slovenija v času gospodarske krize nazaduje, mladi odhajajo v tujino. Imate neposredno izkušnjo Evrope, ko ste bili članica predzadnjega sestava evropskega parlamenta. Kako lahko duh in tisto, kar je pozitivnega v Evropi, pripeljemo v Slovenijo, da bi s tem omogočili naši domovini razvoj in napredovanje na različnih področjih?
Moja izkušnja evropskega parlamenta mi je tudi vodilo pri mojem odločanju v slovenskem parlamentu. V evropskem parlamentu smo iskali skupne, dobre rešitve na podlagi dialoga, argumentov, ne na podlagi osebnih simpatij ali ideoloških delitev. Kolega z drugega političnega pola smo znali tudi upoštevati in pohvaliti, če je predlagal kaj pametnega. To sem že večkrat povedala, tudi na sestanku vseh predsednikov parlamentarnih strank, ko nas je sklical predsednik države. Menim, da je smiselno vključevati tudi dobre predloge opozicije, naj si bo, da vlada desnica ali levica. Žal pa se vedno ponavlja isti vzorec. Kar predlaga opozicija, koalicija skoraj nikoli ne sprejme. Ko se zamenjata, se dogaja enako. Če vladna stran vedno izključuje dobre predloge opozicije, škoduje tudi sama sebi, pa še sovražnika si ustvarja. Želim si, da bi se v parlamentu bolje slišali in bolj spoštovali. Pomanjkanje politične kulture odvrača ljudi od politike.
Želim si, da bi tekmovali, kdo ima boljše rešitve. Glejmo, kaj lahko storimo za naprej. To od nas pričakujejo državljani, še posebej v času krize, velike brezposelnosti, finančnih in drugih težav naše države. Želim si pa tudi, da bi se pri sprejemanju zakonodaje bolj zgledovali po uspešnih državah. Mi želimo biti uspešni in hkrati ohranjamo stare vzorce, ki so nas pripeljali v krizo. Predvsem mislim, da bi se morali pri zakonodaji bolj zgledovati po Avstriji in Nemčiji, ki sta zelo uspešni državi z nizko brezposelnostjo in trdnim gospodarstvom. Nemčiji pa bi bili tudi sicer lahko hvaležni, saj je Angela Merkel naredila več za našo gospodarsko rast kot mi sami (smeh).
Ampak ali se vam ne zdijo to le lepe misli, ki ste jih danes povedali in jih slišimo pogosto od vsakega politika, ki kandidira in govori o sodelovanju, podpiranju nasprotnih predlogov? Ne spomnim se primera, ko bi leva opcija ekstremno popustila pri primerih, ki so ključne za desno opcijo ali pa obratno. Na primer spor glede spomenikov v Grahovem ali pa npr. Dražgoše.
Govorim za obe strani. Ko si na vladi, takrat moraš dati pobudo za sodelovanje. Če takrat vključuješ šibkejši del in iščeš kompromise, si zmagal. Šele potem lahko pričakuješ podobno ravnanje tudi takrat, ko si v opoziciji.
Pa je levica kdaj delovala tako, kot vi zdaj razmišljate?
Zato pa smo tam, kjer smo, ker se ta vzorec nenehno ponavlja. Če hočemo to preseči in biti boljši, je potreben drugačen pristop. Pozitiven odnos do sočloveka, spodbuda in pohvala prinašajo veliko boljše rezultate kot najstrožja kontrola in kaznovanje. Zato pravim, da moramo ta negativen vzorec političnega delovanja spremeniti, če želimo narediti preskok v pozitivno smer. Novi obrazi ali sprememba volilnega sistema ne moreta rešiti naših problemov, če ne bomo spremenili tudi politične kulture.
Gospa Ljudmila Novak, hvala za pogovor.
Pogovor sta pripravila Uroš Urbanija in Jani Drnovšek.
Pripis uredništva: Sklop intervjujev pred evropskimi volitvami zaključujemo v prihajajočih dneh s kandidatom za evropskega poslanca na listi SDS Damijanom Terpinom.
_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.
