Ljudmila Novak: Ne Tonin, Horvat je bil prva izbira za predsednika NSi

42

Foto: printscreen_tyoutubeLjudmila Novak, nekdanja dolgoletna predsednica NSi danes pa poslanka v Državnem zboru je uvodu oddaje, kaj njej pomeni vljudnostno rokovanje in zakaj se je pred letom dni odločila za kandidaturo za predsednico Slovenije.

Njen odgovor je je bil izjemeno zanimivi. Za kandidaturo se je v prvi vrsti odločila, ker nekateri moški iz vrha stranke, ki jo je vodila, za ta korak niso zbrali dovolj poguma. Sama pa je ocenila, da resna stranka mora imeti svojega kandidata. Torej je bilo na njej, predsednici, da se NSi pokaže za resno stranko.

Ljudmila Novak ni pričakovala podpore SDS h kandidaturi za predsednico RS

Na vprašanje, ali je pričakovala, da jo bosta podprli SLS in SDS, je odgovorila, da ni pričakovala podpore SDS, ker že takrat niso bili najboljši odnosi med Novo Slovenijo in SDS oziroma z njenim predsednikom Janezom Janšo. V nadaljevanju je predstavila svoj pogled na razhajanja med strankama in tudi med njo in Janšo. „Takrat smo v parlamentu sprejemali arhivski zakon. Mi smo zakon zelo dobro preučili… Po vsem tem in po posvetovanjih s strokovnjaki smo ugotovili, da ta novi zakon bolj odpira kot zapira arhive in da ni nobenega razloga, da ga NSI ne bi podprla,” je povedala in dodala, da je kazalo, da bodo zakon podprli tudi v SDS: „V zadnjem trenutku pa so dobili drugačno povelje in zakona niso podrli, hkrati je na dan prišel čivk, da jaz podpiram udbo, zapiram arhive in podobno.”

Ne Tonin, Horvat je bil prva izbira za predsednika NSi

Ko je govorila o svojem odstopu s strankinega predsedniškega mesta, je med drugim povedala, da je bil njena prva izbira za predsednika Jožef Horvat. Čeravno je bilo sprva dogovorjeno, da bo stranko na parlamentarne volitve popeljala še sama. Kot je znano, je stranko potem na parlamentarne volitve popeljal Matej Tonin, ki ga ima za ambicioznega in sposobnega politika. Pravi, da odstop ni pogojevala s prvim mestom na listi za evropske volitve. Bi pa z veseljem nadaljevala delo evropsko poslanke, ki ga je pred leti že opravljala.

Drugi del oddaje je potekal okrog zadnjih parlamentarnih volitvah in oblikovanja vlade, v kateri ni njene stranke. Pojasnila je, zakaj je javno povedala, da sama ni pripravljena podpreti Janeza Janšo za predsednika vlade, je pa bila pripravljena podpreti vlado, ki bi jo vodil nekdo drug iz zmagovite stranke na volitvah. „Ne pristajam na takšen način sodelovanja med strankama pomladi, po katerem gre lahko Janševa SDS v vlado s komerkoli, tudi z levico, medtem ko Nova Slovenija le z SDS oziroma z Janšo.”

Ljudmila Novak meni, da SDS ni vedno najbolj partnerski

Zato upa, da bo šla njena stranka tudi pod vodstvom Mateja Tonina po poti, ki jo je začrtala sama. „V nasprotnem smo vezani le na enega partnerja, ki pa ni vedno najbolj partnerski,” je še dodala. Ob koncu oddaje je pojasnila, kako pomembno je imeti dobre odnose z Nemčijo in EU in kako je treba biti previden, ko se kje v soseščini ali v Sloveniji pojavi bolj radikalna politika. Svoje mnenje je povedala tudi o nekdanjem članu stranke dr. Janezu Pogorelcu, spregovorila pa je tudi o neprimernem natečaju za pravljico in še o čem.

42 KOMENTARJI

  1. Nekdanji član Pogorelec? Nisem sploh vedel. Natečaj za pravljice? Le kaj je to?
    P arhivskem zakonu pa bolje ko bi molčala. Tako na desnici na sploh ne vidijo lastnih napak in zmot in se nič ne naučijo. Vedno je vse isto. Do pikice. Vedno je samo prvih par stavkov dobrih, potem pa bolje če ne bi sploh spregovorili. Tako je tudi z zakonom o Gursovih evidencah, izbrisanih, meji, vse vedno isto. Potem mi pa postane vseeno kdo je na oblasti.

  2. Konec začudenja.
    Tako vsebinsko, vrednostno in pomenske prazne revščine že dolgo nisem prebral.
    g.Gošte, dobro, da nam odkrivate blišč in bedo neke praznine zadnjih let, ki ji ni bilo, ne repa ne glave, zdaj pa vidimo, da je bil vmes neki g.Tomažič, ki se je razkril v prejšnjih edicijah Časnika in, da je neki jako močni Pogorelec-jekleni člen NSI, in pričujoča tršica, kot je nismo , ne razumeli , ne dojeli.

    • Frančišek, sedaj bomo objavili še posnetek enournega pogovora, ki ga je g. Gošte imel s spoštovano poslanko gospo Novakovo, pa boste spremenili mnenje. Torej prisluhnite posnetku pogovora!

  3. Jaz, moja stranka, moj ego. Država očitno ni pomembna.

    Ljudmila Novak, čim prej se umaknete, manj škode bo.

  4. Spoštovani g. Gorše: Drugič javnosti ne posredujte negativnih obsodb drugega politika v njegovi odsotnosti. V tem delu je bil pogovor čvekanje neuspešnih branjevk.
    Gospe Novakovi pa želim, da bo članica večno prve stranke in sprašujem, kje je ona, pa tudi NSi, napravila napako, da še to ni? Razmišljanje o lastnih napakah in opustitvah je krščanski pristop, ki ga ves čas pogrešam.

  5. Ne rečem, da se ne sliši prepričljivo. Manjka (mi) še kdo, ki bi (mi) podrobneje razložil in potrdil, kako je dejansko s tistimi arhivi: so res bolj dostopni in odprti. Pa kako je s pokopavanjem mrtvih (pobitih in skritih): se zadeva res ureja na pravi način? (Pa še mnogo zadev, praktično ob vsaki temi se mi poraja več vprašanj.)
    Kakšna so dejanska razmerja in odnosi med ‘demokratičnima’ strankama? Koliko je medsebojnega nagajanja, osebnih zamer, zlobe, egoizma, nevoščljivosti, arogance, prezirljivosti ……? Škoda, da se te zadeve pere pred kamerami – mar res ni možnosti za skupno prizadevanje za dobro vseh državljanov?
    Za uravnoteženost (da bi si mogoče ustvarili celovitejšo sliko) bi potrebovali še pogovor na podoben način in s sorodnimi temami z vodjo največje stranke. Še bolje bi bilo soočenje obeh.

    • A.
      – “kdo, ki bi (mi) podrobneje razložil in potrdil, kako je dejansko s tistimi arhivi: so res bolj dostopni in odprti”

      Ja, lahko, čeprav se, po tolikih letih javnih opozoril zoper omejujoče določbe arhivskega zakona, po mojem sprenevedate.

      Dajmo, zberimo pogum, vstopimo v arhiv in naročimo tehnično enoto, ki se veže na okoliščine nedopustnih dejanj kake izmed prokomunističnih oseb – »ki jih še danes ne smemo svobodno poimenovati« (slednje sprenevedavo parafrazirano po otroškem filmu o Harryju Potterju, kjer otroci šepečejo o: »He-Who-Must-Not-Be-Named«).

      1. Najprej je seveda problem, ali je od desetletij čiščenj sotrudnikov CK ZKS še kaj ostalo. Je ostalo, je. 2. Toda specifičen problem je, ali bo dostopno. 3. Nato bo problem, ali se nam bo sploh kaj dostopnega postopkovno odobrilo, veste, postopek lahko traja. In traja. 4. Nadaljnji problem je, ali bo odobreno počrnjeno, veste, počrnjeno ni berljivo.

      5. Nato bodo problem multi-pomenske zastraševalne določbe, kot ena izmed številnih je npr. 4. alineja 2. odstavka 65. člena Zakona o varstvu dokumentarnega gradiva in arhivih, ki se glasi: »Javno arhivsko gradivo v javnih arhivih, ki vsebuje osebne podatke, ki se nanašajo na: – storilca kaznivih dejanj in prekrškov, razen kaznivih dejanj in prekrškov oseb, zoper katere je bil voden postopek zaradi nasprotovanja nekdanjemu enopartijskemu režimu, postane dostopno za javno uporabo 75 let po nastanku gradiva ali 10 let po smrti posameznika, na katerega se podatki nanašajo, če je datum smrti znan, če ni z drugimi predpisi drugače določeno.«

      B.
      – Brezštevilni očitki zoper opozicijsko (!) stranko, volilno zmagovalko

      V gornji oddaji ne manjka sprenevedanja. Brezštevilni očitki zoper eno in isto (opozicijsko !) stranko.

      In to za povrh še veliko in zaslužno zmagovalko letošnjih državnozborskih volitev. In to po desetletni sinergiji protipravnih udarov vanjo od leta 2008 z neutemeljeno uporabo javnih pooblastil uslužbencev zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, ob podpori državnih medijev. In to kljub temu, da napadana stranka mestoma kot osamelka nasprotuje sistemskostrukturnim procesom za ponovno vzpostavitev totalitarnega sistema »oseb, ki jih še danes ne smemo svobodno poimenovati«. Od leta 2008 potekajo z neutemeljeno uporabo javnih pooblastil uslužbencev zakonodajne, izvršilne in sodne veje oblasti, ob podpori državnih medijev. V tej sinergiji so prizadeli delovanje splošnih mehanizmov oblasti te države.

      Navedeno desetletje je ob izidu letošnjih volitev v Državni zbor z dne 3. 6. 2018 eskaliralo v formalno-politični »bojkot« (izključitve iz družbe) zoper to demokratično stranko kot veliko in zaslužno zmagovalko volitev, ki se ga je mestoma udeleževala stranka v oddaji intervjuvane Ljudmile Novak.

      • Upam, da ne leti name, da se sprenevedam? Mogoče sem le pozabila postaviti en vprašaj pri ‘so res bolj dostopni in odprti’? V današnjem času lažnih informacij navaden človek težko ugotovi, kje/kaj je resnica, ko slišiš toliko nasprotujočih si izjav, ki se vsaka zase slišijo povsem iskrene in verodostojne …

        Z g. Ljudmilo sva se pred sprejemom arhivskega zakona osebno pogovarjali. Z mnogimi besedami (tako da nisem imela ‘prostora’ izražati svojih vprašanj in pomislekov) me je prepričevala (a ne prepričala), da je arhivski zakon dober. Da odpira arhive. (A kaj pomenijo odprti arhivi, če dobiš počrnjene podatke ali pa ne smeš podatkov uporabljati (za informiranje javnosti)?)

        • Gospa Marta,
          če je komu res toliko do arhivov, naj se pogodi za pregled v Beogradu, Gradcu, Dunaju … Tako se pa zdi, da gre samo za omalovaževanje političnih konkurentov. Ja, do sodelovanja je še daleč. Daleč.

          • Ne gre za omalovaževanje konkurence. Tisti, ki so sodelovali pri nečednih poslih oz. preprečevali napredek so že omalovaževali sami sebe, svoje ime in svoje družine.

          • In zakaj potem to omalovaževanje še naprej vlečete? Zakaj nihče noče iti raziskovat arhiv v Beograd? Niti škofi nočejo poslati nikogar. Tam še ni gorelo pa menda tudi ne bo.

          • Če vas, g. AlFe , prav razumem: kaj bi se sekirali zaradi naših (skoraj-kot-zaprtih) arhivov, saj jih imajo še drugje!?
            Že res, da so drugje verjetno bolje ohranjeni in v njih mnogi zanimivi podatki, zlasti taki, ki jih pri nas ni (več). Vsekakor potrebni raziskovanja (a sama menim, da ne izključno, temveč v kombinaciji oz. kot dopolnilo temu, kar imamo ‘doma’).
            Naj bi se zaradi tega odpovedali brskanju po naših arhivih? Mar ne bi bilo iskanje v SLO enostavnejše in cenejše kot drugje? Naj se torej sprijaznimo z našimi (delno/pogojno odprtimi) arhivi? Če je za ‘odprtost’ dovolj, da lahko vsak vstopi in vpraša po določenem gradivu, potem so naši res ‘odprti’. A če bi hoteli uporabne informacije, nam ‘črna’ kopija kaj malo koristi in je ta ‘odprtost’ eno figo vredna. Ali pa podatki, ki jih ne smeš obelodaniti? (Ja, čemu potem smisel arhivov, če ne ravno v tem, da se preverja/išče dokumentirana dejstva?)
            Sicer pa nas nekateri prepričujejo: kaj bi brskali po preteklosti – glejmo in delajmo za prihodnost!?

          • Ne, gospa Marta, ne razumete me. Škoda je narejena in treba je gledati dalje. Lahko pa za nazaj mečemo vse napake vedno in vselej na svetlo. Pravzaprav to tudi delamo in rdeča oblast se nadaljuje. Naj živi SDS, ki spodbuja sovraštvo do N.Si! Naj živi N.Si, ki spodbuja sovraštvo do SDS! Naj živi gospod Zdravko, ki vsakega oblaja!

          • “Škoda je narejena in treba je gledati dalje” ….
            ——
            Nekam znana mi je ta mantra … ??
            Da se vrnemo k bistvu. Ga. Novakova v intervjuju zatrjuje, da je bil arhivski zakon dobro pripravljen.
            Pa da je v zadnjem hipu pri SDS prišlo do preobrata.
            Ne pove pa zakaj. Senca dvoma pade na stranko sds, spet.
            Spet !

          • Gospa Amelie,
            tu imate še en pogled, zelo podoben je mojemu:

            Dr. Boštjan M. Zupančič, na vprašanje – katere so ključne napakah desnice, da ne pride na oblast in da se komaj prebije čez 1/3 sedežev v parlamentu in tako levici prepreči ustavne spremembe

            To morate pa vprašati gospoda Janšo. V politiki je tako: kdor meče blato, izgublja tla pod nogami. Tukaj so bile določene napake narejene in v bistvu je odgovor, kolikor je meni znano, v vprašanju zakaj NSi in SDS ne najdeta skupnega imenovalca. Če bi ga, bi bili danes v vladi. Odgovor na to vprašanje je treba poiskati pri SDS in NSi. Če ti dve stranki, ki sta si organsko podobni, ne prideta do skupnega imenovalca, potem imate na vladi Šarca in kot jeziček na tehtnici, s pravico veta, Luko Meseca in Levico.
            https://reporter.si/clanek/izjava-dneva/v-politiki-je-tako-kdor-mece-blato-izgublja-tla-pod-nogami-666109

          • Strinjam se z go. Marto.
            Da so arhivi ena ključnih stvari. Gre za našo skupno zgodovino, ki je ena sama.
            Nista dve, kot se nam ves čas prikazuje in se na tej osnovi z manipulacijo pridobiva volitve.
            Kot sem razumela iz intervjuja, je bil zakon po besedah Novakove dobro pripravljen. Da so se z njim strinjali tudi v SDS, dogovor je bil da ga bodo podprli, je povedala.
            Vendar kot sem razumela, so v zadnjem hipu podporo zakonu odpovedali.
            Zgodil se je ključen element in novinar bi moral vprašat, zakaj meni da je stranka SDS tako odreagirala. In predočit ta problem tudi nam.
            Ne pa da strankino vodstvo izpade, kot da neodgovorno spreminja stališča.

          • Gospa Amelie: “Zgodil se je ključen element …”

            V zakonu so čez noč spremenili nekaj besed a z njimi bistvo. Janez&SDS so to opazili, NSijevci pa ne. Vsekakor bi Janez&SDS morali zagnati vik in krik, da sedaj glasujejo o drugem, kot so se pogovarjali.

            Lepa slika opozicije, kajne? Eni pametni a ni jasno, na kateri strani so, drugi pa tako manj pametni, da spet ne veš, na kateri strani so.

        • Omalovaževanje ???
          G AlFe, s takimi priporočili kot jih navajate, se sodelovanje pravzaprav še bolj odmika v prihodnost.

        • Ne leti na vad, leti na nas.

          Nadaljnji problem primera zgoraj pod A je vezan na poizkus s strani opozicijske Poslanske skupine SD rešiti problem zaprtja ob sprejemanju novele zakona v referendumskem letu 2014.

          Poizkusili so vnesti specialno izjemo v 3. odstavek noveliranega 65. člena, in sicer v postopku 1547-VI z amandmajem vloženim 8. 1. 2014 pred telesom MDT. Z amandmajem bi v se problem glede nekdanjih funkcionarjev ipd. odprlo. Toda amandma je bil nesprejet.

          Naro so poskusili z amandmajem vloženim 21. 1. 2014 pred DZ. Toda tudi ob glasovanju 28. 1. 2014 je bil amandma nesprejet. Iz zapisa o glasovanju kaže, da ga. Novak ni pidala niti glasu. Tudi zato je očitek v nedavni oddaji zoper opozicijsko stranko neutemeljen.

          • Ali lahko prečistite izjavo, da jo razume tudi takšen neumnež, kot sem jaz? Za razumevanje sedanjega stanja je odločilna.

          • Veronika, kot kaže se po sprejetem zakonu ugotovljenih podatkov ne bi smelo uporabljati. Ali pa se jih ne bi videlo (počrnjeni teksti).
            Kot razumem, je poslanska skupina SDS še poizkušala z vložitvijo amandmaja, ki bi to stanje popravljal.
            Vendar žal neuspešno.

          • Besedilo nesprejetega amandmaja opozicijske PS SDS z dne 21. 1. 2014 je dostopno tu: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/zakonodaja/izbranZakonAkt?uid=C12565D400354E68C1257C670045BA69&db=kon_zak&mandat=VI&tip=doc.

            Zapis o glasovanju o amandmaju z dne 28. 1. 2014 ob 16:14:37 je dostopen tu: https://www.dz-rs.si/wps/portal/Home/deloDZ/seje/glasovanje?mandat=VI&seja=21.%20Redna&datumInCas=28.01.2014%2016:14:37.

            Ker ga. Novak o amandmaju opozicijske PS SDS dne 28. 1. 2014 ni niti glasovala, je njeno več letno, nazadnje pa v nedavni oddaji, naperjanje očitkov zoper eno in isto opozicijsko stranko, in to kljub temu, da je opozicijska stranka z amandmajem dne 28. 1. 2014 poskušala odpreti arhive o nekdanjih funkcionarjih, je neutemeljeno.

            Še posebej je neutemeljeno, saj bi moralo biti zavzemanje za odprtje arhivov nekdanjih funkcionarjev programski nukleus in odločno poslanstvo stranke intervjuvane gospe Novak. Pa to ni.

            In tu je jedro problema stranke NSi. Globoko prizadeti od hudih dejanj preteklega režima zoper svoje (in zoper druge) volilne varovance, se pooblaščenci v tej stranki ne zmorejo soočiti s temeljnim problemom svojega lastnega volilnega telesa. Ta je vezan prav na huda dejanja nekdanjih funkcionarjev, ki so z arhivskim zakonom zaprta. Tu je problem, tu je razlog, da je program stranke v nukleusu votel. Tu je votlost, ki je ne more napolniti vtipkavanje nekih sodobnih sredinsko-ekonomskih enačb v program te stranke, s čimer se poiskušajo konfuzno promovirati zadnja leta.

            Toda lastna prizadetost in nezmožnost za soočenje s temeljnim problemom volilnih varovancev stranke NSi, ni opravičilo za očitke v nedavni oddaji drugim, ki se s pozicije opozicijske stranke s temeljnim problemom, to je z eskalacijo slovenskih prokomunistov, spopadajo.

  6. Za začetek morda samo z JJ.
    Ker kot kaže se je teh nasprotij nabralo precej več kot si mislimo.
    Da jih ni možno pometat pod preprogo.

  7. Ne bi rad bil žaljiv, toda ga. Ljudmila bi se res lahko že obrnila okrog sebe in videla, koliko “Janezov Janš” je na udaru. Pa ne mislim na pokvarjene umetnike, ki so si nadeli njegovo ime, marveč na žrtve marksističnega režima (Strehovec, Možina, Kangler, Kraševec itd.). Človek mora biti zares močno samozaverovan vase, da ne bi videl, da ni problem Janša (kot trdi močno zamerljiva gospa), ampak vsak “Janša”, ki drezne v sveto območje komunizma. Nekdo zgoraj je že predlagal, jaz pa bom ponovil za njim: Gospa Ljudmila, za vse bo najbolje, da se umaknete in predragocen politični prostor, ki ga zasedate, prepustite komu drugemu.

    • Mirko Krašovec ni v nobenem primeru žrtev marksističnega režima. Ni se bal izkoriščati njegovih slabosti – kakor da je nedotakljiva oseba, ki ima zagotovljeno nekaznovanost. Kolateralna škoda njegovega napuha je sedanja pasivnost vernih Mariborčanov.

      • Trdite, da je bil povezan z rdečimo oblastniki? Da je bil načrt zadolžiti mariborsko škofijo in jo potem potopiti?

        • Ali je RKC izvedla lustracijo? Kje so rezultati?
          Ne gre za lepotno operacijo: Evropa (SLO, Maribor) bo ostala krščanska, ali pa je ne bo!

          • Pričakoval sem odgovor da ali ne. Tako pa, če niti vi gospa Veronika si ne upate odkrito zapisati svoje misli, kaj potem lahko pričakujemo od vernih Mariborčanov kot pasivnost?

          • Na vaše vprašanje ne poznam odgovora, tega zahtevajte od pristojnih.
            Več kot to, da od g. Krašovca ne bi pričakovala niti brezhibne postavitve pasje ute, ne morem izjaviti.

      • Vsi, ki izhajamo iz socializma, imamo malo pojma o biznisu. Jaz se vsaj trudim razumeti. Vsekakor sem šel naprej od zadrtosti, ki so nam jo vgradili v pamet. Poslovno tveganje ne razumem več kot napuh, kakor to še vedno razumeš ti, Veronika. Bolj na mestu bi bilo spraševanje, zakaj so strele udarile ravno v cerkvena in tista podjetja, ki so kakorkoli povezana s slovensko pomladjo (in kjer je bila minimalna možnost nezakonitosti) in ne v resnične mafijce, ki izhajajo iz udbe in sploh komunističnih struktur. Pravzaprav se v demokratični Sloveniji venomer ukvarjamo z demokrati, komaj kdaj pa s tistimi, ki zares sodijo za rešetke. Tudi tebi, Veronika, so tako dobro oprali možgane, da se zdaj kesaš, tolčeš po prsih in prosiš odpuščanja, namesto da bi dojela, da gre za njihovo norčevanje.

          • Spoštovani Lucijan, ne veste ne od kod izhajam in ne kako razmišljam. Jaz pa vem, da Kraševec ni imel niti osnovnega znanja za to, kar so mu zaupali. Druge škofije imajo za tovrstne dejavnosti strokovne službe. Mariborskih improvizacij in nespoštovanja notranjih cerkvenih predpisov v zvezi s finančnimi omejitvami ne moremo imenovati poslovno tveganje, ampak neposlušnost in napuh. Med posledicami je gotovo najtežja tista, da smo na udaru vsi verniki, zato upada obisk obredov, pa tudi volitev (če razmišljanje kar skrajšam).

          • Skratka, Veronika, Krašovec ima same človeške lastnosti. Tako kot vi in jaz. Pravite, da ne vem, od kod izhajate in kako razmišljate. Kako pa vi tako natančno veste, kako razmišlja Krašovec in kakšne vse skušnjave ga napadajo? Jaz, na drugi strani, v Krašovčevem ravnanju bolj vidim zelo nesrečno reševanje problema, ki se je zaradi raznih nepredvidenih dejavnikov sesulo. Pri tem so ključno vlogo imeli slovenski gnili mediji in to ob nestrpni podpori dušebrižnega dela katoličanov, ki jih jaz imam za “mostograditelje, kjer so mostovi že postavljeni” in zaradi tega prav toliko negativni kot komunisti. Le primer: s kakšno nestrpnostjo so samo zahtevali umik pornografije iz T2 (nekaj pač, kar je normalno vkjučeno v TV-pakete, če hočeš biti konkurenčen), tako lastniki niso mogli priti k sebi in trezno razmisliti naslednji korak, ki bi zadevo poslovno zaokrožil, da bi bil volk sit in koza cela. Del slovenskih katoličanov je enako nestrpen kot islamski ekstremisti.

          • “Del slovenskih katoličanov je enako nestrpen kot islamski ekstremisti.”

            Upam, da ne boste občutili islamsko nestrpnost. Ja in besedico “ne” sem vstavil šele po temeljitem razmisleku.

  8. V najboljšem primeru je arhivski zakon brez pomena, prazen. Takšnega zakona pa sploh ni treba predlagat.

  9. Koga pa je podpirala g. Novakova, svojega predsednika dr. Andreja Bajuka,
    ali kardinala g. Rodeta?

    Predsedniku NSi dr. Andreju Bajuku mnogi niso ploskali, saj ni bil prave barve. S strani medijev je dobival dan za dnem polena pod noge, namesto potrditve pravilnosti njegovih prizadevanj. Niti mednarodno priznanje njegovemu delu ga ni moglo ubraniti pred napadi.
    Žal so dr. Bajuku očitno nekateri močno nasprotovali tudi na desnici, vendar zelo potuhnjeno in poniglavo, kar je bilo usodno in zelo škodljivo za demokracijo.
    O tem govori članek: “Potopil Novo Slovenijo?”- ( poleg naslova je slika Ivana Zidarja , direktorja in lastnika SCT-ja); DEMOKRACIJA, 2. oktober 2008, na stran 74, kje piše: »Bajuk… se je vseskozi trudil, da bi stopil na prste Zidarjevim spornim poslom….”Drezanje” v Zidarja naj bi šlo v nos njegovemu prijatelju kardinalu Francu Rodetu. Kot pravijo nekateri v NSi, naj bi bil Rodetov urednik Družine preprečil, da naj bi ta verski tednik v predzadnji številki pred volitvami objavil plačan oglas NSi, v katerem je bil celostranski pogovor z Andrejem Bajukom. V isti številki pa so objavili pogovor s podpredsednico NSi Ljudmilo Novak. Še pred tem jim v NSi ni uspelo, da bi Družina naredila pogovor z Bajukom, čeprav sta menda kar dva škofa poklicala urednika. No, presenetljivo niso nikoli naredili intervjuja z Bajukom, ki je kar osem let vodil “krščansko ljudsko” stranko. Skratka s svojim vplivom, zvezami in denarjem naj bi jih ustavil razvpiti “mojster aneksov.” M. B.”

    Tedaj takoj »preverim« podporo dr. Bajuku in njegovi NSi v tedniku DRUŽINA. V iskalnik vpišem aktualna imena NSi. Rezultat je zgovoren, saj pove, kako se je ime katerega od navedenih politikov NSI pojavljajo v katoliškem tedniku DRUŽINA:

    -Lojze Peterle, 21 zadetkov,
    -Ljudmila Novak, 20 zadetkov,
    -mag. Janez Drobnič, 14 zadetkov,
    -dr. Andrej Bajuk, predsednik NSi, 0 zadetkov.

    Ta rezultat pove zelo veliko oz. vse!
    Koga je podpredsednica NSi Ljudmila Novak spoštovala in podpirala, kardinala dr. Franceta Rodeta in DRUŽINO, ali dr. Andreja Bajuka, svojega predsednika stranke NSi, ko je pristala in dala intervju namesto njenega predsednika, ki je bil tako utišan v delu javnosti? Ga. Ljudmila Novak ni podprla svojega predsednika Bajuka, temveč cerkev in kardinala Rodeta.
    Predsednik edine krščanske stranke, dr. Andrej Bajuk, je torej načrtno »izpadel« celo v edinem katoliškem tedniku DRUŽINI. Kdo je torej pravzaprav potapljal dr. Andreja Bajuka in tem tudi NSi, ki je na volitvah l. 2008 izpadla iz DZ RS?
    Dr. Andrej Bajuk je takoj po porazu stranke nepreklicno odstopil kot predsednik stranke NSi.
    Edin dr. Bajuk javno pokazal, kaj je odgovornost. Ko njegova stranka ni prišla v parlament, je takoj odstopil ne da bi spraševal druge, kaj je prav, kaj ne. Noben drugi voditelj na desnici tega ni storil, ne Janša, tudi ne škofje zaradi cerkvene mariborske finančne in moralne afere, zaradi katere je moral Vatikan celo povabiti škofe, da so odstopili. Očitno niso še dandanes svoje odgovornosti spoznali, saj so zopet visoko v hierarhiji, ki skrbi za etiko v cerkvi. Ali so to res pravi zgledi cerkve, kaj je odgovornost v javni sferi?

Comments are closed.