Levičarska agenda je brez Boga nevarna, ker hoče napraviti ljudi za bogove

Levičarska agenda je brez Boga  nevarna, ker hoče napraviti ljudi za bogove; te nevarne samopašne zaverovanosti v moč omejenega človeka bi se morali zavedati verni in neverni.

Slovenska družba v krizi razodeva svoj nedodelani obraz, ki se le počasi izčiščuje, saj nam manipulatorji poleg starih bremen nalagajo spet in spet nove ovire. Medtem ko v Nemčiji resne stranke ne sklepajo koalicije ne z levico (nekdanjimi komunisti) ne z skrajno AFD, pri nas sedanja opozicija, ki ni bila sposobna vladati, brez resnega programa ponavlja svoje primitivne, sovražne floskule brez državniške teže in obetov za prihodnost države. Spominjajo na retoriko revolucionarjev, ki so Slovencem v največji stiski trosili laži o svobodi, demokraciji in boljši prihodnosti, zraven pa jih ropali, pobijali in izdajali tujcem. Levičarski podpisniki so že doslej dokazali, da ne znajo kaj več kot na vse kriplje se držati oblasti, Slovence pa vzdrževati v sovraštvu in jim sejati socialistično miselnost, kjer štejejo delitve, nedelo in povprečnost; zraven pa to očitajo še doslednim demokratom.

Covid je le še bolj razgalil pomanjkljivosti zrelega pristopa k reševanju življenjskih problemov

Ali Slovenci prepoznavajo praznost teh levičarskih floskul, je težko reči, saj je nostalgija po neodgovorni in brezskrbni mladosti, v kateri je lahko tisti, ki je kimal, nekako preživel, vsi skupaj pa s(m)o životarili, še močna. Neobdelana in neprečiščena polpreteklost udarja kot bumerang po socialnih, kulturnih, organizacijskih in političnih poskusih prenove.

Uvid in pripravljenost za sprejemanje strokovno utemeljenih družbenih ukrepov za zajezitev pandemije in globljo reformo družbe otežujejo razvajenost, strah, ceneni izgovori in politična zaplankanost, pogojena s polpreteklimi oblastnimi, finančno-gospodarskimi in čustveno-nostalgičnimi vezmi. Vse to poleg strahu pred cepljenjem in nasprotovanja sedanji vladi pogojuje odnos do preventivnih ukrepov zoper covid.

Večina nasprotnikov cepljenja je, tako se zdi, politično opredeljena, čeprav vsak govori, da ni na nobeni strani; med temi so žal tudi kristjani.

Zdi se, da pri tej skupini, ne glede na vero in Cerkev, bolj deluje refleks omenjene neprečiščene polpreteklosti, zato tudi nekateri kristjani ne spoštujejo strokovnih in vladnih odločitev o cepljenju in drugih preventivnih ukrepih. Ta refleks opažam celo pri duhovniku, nasprotniku cepljenja – ki sicer stroki zaupa, da mu je prav vsadila spodbujevalec in se je v okužbi zatekel k njej, obenem pa širi negativistično propagandno o stroki in vladi v zvezi z ukrepi za boj proti covidu.

Levičarska agenda je brez Boga tako nevarna, ker hoče napraviti ljudi za bogove

Seveda se pristojni v stroki zavedajo mej cepljenja in vseh drugih ukrepov. Prav bi pa bilo, da bi se tega zavedali tudi vsi, ki nimamo strokovnega znanja s tega področja. Zaupanje stroki je sestavni del zaupanja ljudem, da si po najboljših močeh strokovnjaki, politiki, vsi pristojni in siceršnja javnost prizadevajo za to, da bi bilo čim manj okuženih. Omenjena levičarska agenda žal to zelo otežuje. Težava je še v tem, da marsikdo ni pripravljen priznati – kot pri vseh drugih boleznih –, da človek ne more nadomestiti Boga, ki ima v rokah vsako življenje. On končno kljub vsemu človeškemu in strokovno utemeljenemu prizadevanju odloča o življenju in smrti vsakega človeka. Skladno s tem imajo ustave nekaterih držav tudi zapisano, da je Bog nad ustavo in jo šele omogoča in tudi zagotavlja njeno smiselno uporabo.

Bog kot skupni oče vseh ljudi daje šele pravi smisel našemu življenju, saj smo zaradi njega med seboj sestre in bratje. V njem imajo zadnjo utemeljitev ustavne pravice in ustavne dolžnosti. Ljudje kot omejena bitja z Božjo pomočjo drug drugemu lahko olajšamo življenje in prenašanje križev bolezni pa tudi sprejemanje nujnosti smrti.

Levičarska agenda je brez Boga  nevarna, ker hoče napraviti ljudi za bogove; te nevarne samopašne zaverovanosti v moč omejenega človeka bi se morali zavedati verni in neverni.

 Šele v zavesti medsebojne odvisnosti, pripravljenosti, da si delimo življenje, njegovo radost in bolečino, se lahko nadejamo trdnosti in moči oseb in družbe, s katero bomo uspešneje prenašali ne le težave covida, pač pa tudi vse druge osebne in družbene izzive. Namesto izključevanja je torej na mestu sodelovanje nas vseh in verni hočemo za to tudi klicati k Bogu.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete lahko njegov obstoj podprete z donacijo.