Vsi vemo, da imajo prebivalci levičarskega mehurčka v Sloveniji že dve leti abstinenčno krizo, ki jih sili, da se obnašajo histerično. Pa ne le to, potrebujejo tako zelo oni oblast kakor zasvojenec trdo drogo, misleč, da jih bo to umirilo, da se bodo tedaj stvari vrnile v njihovo omiljeno preteklost, ki jo kličejo normalnost, predvsem pa bo konec strahu pred bivanjem, ki terja delo in razumnost za preživetje. Da bi dosegli svoja zemeljska nebesa, so mobilizirali vse sile in trdo delajo, garajo, da bi v nedeljo dosegli svojo nirvano. A žal, njihova nebesa plačujemo davkoplačevalci na več načinov.
Nagon po preživetju te sili, da ne voliš tistega, ki te izčrpava in hromi
Najprej čisto konkretno z milijoni, ki jih dobijo iz proračuna prek razpisov, ki so prirejeni tako, da jih dobijo samo njihovi. Potem jih plačujemo tako, da jih je vse polno v državni upravi, drugih državnih službah (muzeji, uradi, inštituti, zavodi, društva …; seznam je praktično neskončen). Plačujemo jih pa tudi z mentaliteto, ki jo gojijo skozi veliko pralnico možganov, ki ji pravimo šolski sistem. Od vrtca do univerze je vse polno ene in iste ideologije, ki služi samo temu, da ljudem uniči najbolj osnovne človeške poteze. To pa so nagon po preživetju in samoiniciativnost. Nagon po preživetju je v tem, da ne voliš tistega, ki te izčrpava in hromi. Samoiniciativnost pa se pokaže v podjetništvu, ki je možno samo toliko, da se ljudje lahko preživljajo in da imamo kolikor toliko dovolj obrtnikov za najnujnejša opravila. Večjih privatnih podjetij pa Slovenec v Sloveniji ne more niti ne sme imeti. Lahko jih imajo multinacionalke, ki se po svoji naravi hitro prilagajajo levičarstvu ali desničarstvu, vedno pa na račun delovnega ljudstva oz. zaposlenih.
Levičarska zemeljska nebesa plačujemo na dva načina: kot davkoplačevalci materialno, duhovno pa zaradi revolucionarnega boja
Materialno in duhovno torej državljani plačujemo levičarje, ki tako hrepenijo po oblasti, da brez nje ne morejo živeti. In oboje nas izčrpava. Materialno, ker zmanjka denarja za pomembne stvari (npr. posodobitev bolnišnic, domove za ostarele, nego bolnikov, da o drugi infrastrukturi niti ne govorim, kot leta in leta ni mogoče narediti pomembne ceste – npr. vodiške obvoznice!). Duhovno pa nas izčrpava zato, ker smo v nenehnem revolucionarnem boju, pravi državljanski vojni, ki se bije na internetu, v medijih in debatah. Vedno pa se uveljavi samo sila, ki jo premorejo levičarji, ko te blokirajo, ne povabijo k mikrofonu, odrežejo od medijev. In vendar resnica sveti sama po sebi in vedno privlači. Ker ima človek rad resnico. A levičarjem je resnica deveta briga. Zdaj smo že tako daleč, da verjamejo svojim lastnim lažem, kar je seveda čista norost. Kajti ko lažnivec verjame svojim lažem, ni več lažnivec, ampak fanatik.
Izbira: ali svoboda in odgovornost za vse ali pa privilegiji za nekatere in bridko življenje izkoriščancev za druge
Dveletna abstinenčna kriza, ki jo preživljajo in ki ji hočejo narediti konec v najboljšem mamilarskem slogu, s še več mamila, tj. s še več oblasti, se torej ne bo končala, če bomo narobe volili. Mnogi mladi bodo šli na volitve in volili svojo pogubo, ker bodo volili brez resne priprave, ampak samo zaradi propagande, ki so ji bili izpostavljeni v sistemih, v katerih se gibljejo, od šole do TikToka in Instagrama. Odraslo prebivalstvo se bori proti manipulacijam osrednjih medijev, zato je še pravi čudež, da se kdo še upira takemu pritisku. Izbira je in bo: ali svoboda in odgovornost za vse ali pa privilegiji za nekatere in bridko življenje izkoriščancev za druge. Potem ne bo čudno, če se bo pod takimi vladami nadaljeval eksodus mladih Slovencev v druge dežele, kjer ne vladajo taki levičarji kakor pri nas. Zato se moramo potruditi, da ne bi naredili napake Rusov ali Venezuelcev, ki so si nekoč, na svobodnih in demokratičnih volitvah, sami za vrat potisnili štrik, na katerem sedaj visijo v vojni, revščini in totalitarizmu.
Levičarje bi abstinenčna kriza lahko ozdravila odvisnosti od oblasti
Levičarjem pa, ker jih imamo radi, iz srca privoščimo abstinenčno krizo. Morda bodo potem odrasli in prevzeli odgovornost zase in svoje življenje in ne bodo hoteli vsega dobiti od države. Najprej oni, če kaj ostane, pa morda tudi drugi …; ampak samo, če jim prodajo dušo in telo! Ker pa svojih otrok nimajo (ali ste morda videli kdaj Tanjo Fajon z družino; Luka Mesca, Roberta Goloba, Miha Kordiša, Alenko Bratušek, Mira Cerarja, celo Marjana Šarca, za katerega vemo, da je poročen in ima dve hčerki, nismo še videli na nobeni sliki s svojimi otroki, medtem ko slike demokratičnih politikov z družinami vedno tako ali drugače pridejo v medije), bodo kradli otroke drugim. Kradli njihove duše in miselnost z monopolom v šolah in medijih. A kako nepravično je to. In še proti človekovim pravicam, saj imajo starši pravico, da vzgajajo svoje otroke v skladu s svojim prepričanjem Tudi te človekove pravice levičarji ne priznavajo, ker se ukvarjajo bolj s človekovimi kapricami. Žal. Logika tega sveta, vendar zato nič manj pokvarjena. Zdaj imamo spet priložnost, da se odločimo in volimo za. Kdor bi volil proti, naj raje ostane doma.
P. S.: Doma ostanite levičarji, ki ne znate voliti za, ampak ste žolčno proti. Drugi pa le na volitve in volite za svoje prepričanje in za svoje kandidate: s pametjo in brez sovraštva.
