Levica razdiralno vdira celo v revijo Proteus

14
829

Kot dolgoletni naročnik revije PROTEUS za poljudno naravoslovje (od leta 1952), sem v zadnji številki december 2018, 4/81 prebral tudi uvodnik dr. Tomaža Sajovica. Ne malo sem bil presenečen, da levi (Levica) razdiralci pozitivnih evropskih vrednot s svojimi pogledi  in propagando posegajo celo v sfero naravoslovja in naravni avtonomni vidik estetike v umetnosti.

Osebno se s politično propagando v naravoslovni reviji ne strinjam, ker ta sem ne spada. Tomaž Sajovic v uvodniku Proteusa prav to počne, ko propagira doktrino »rušenja slonokoščenih stolpov« s pogledi kontraverznega ameriškega levega aktivista Howarda Zinna in našega Rastka Močnika (Društvo za razvoj humanistike).

Z Zinnovim stališčem, da »zgodovino ni dovolj samo pisati, ampak jo ustvarjati«, in Močnikovim prepričanjem, da je bil cilj narodno osvobodilnega boja »podreti kapitalistično družbo«, »sodobna umetnost pa je lahko samo politična, če ne je estetizirajoči kič«, se gotovo strinjajo aktivisti slovenske Levice.

Pa sem pri bistvu tega pisanja. O želji Levice, da bi rada podrla kapitalistično družbo, ni vredno izgubljati besed, saj je to dovolj jasno izpričano v vsem njenem delovanju tako v našem parlamentu, kot sicer v drugih demokratičnih državah, kjer levo usmerjene, tako imenovane liberalne, ali celo  stranke z nazivom demokratične kot v ZDA, Rusiji, Kitajski, Severni Koreji, Kubi… z vsemi sredstvi poskušajo uzorpirati in s pogromi zrušiti kapitalistično tržno in razvojno usmerjeno oblast ter »ustoličiti« nekakšne »socialne standarde« enakosti (v revščini).

Ekstremne oblike takega nazora so sicer zaradi dokazane neuspešnosti in morije nasprotnikov propadle, komunistični protagonisti pa so jih sebi v korist »modificirali« tako, da so s prikritim kapitalističnim načinom gospodarjenja ohranili kljub temu oblast v svojih rokah. Sem povedal kaj novega? Nič! Samo ozrimo se na našo slovensko stvarnost, kitajsko rusko… in spoznali bomo, da »komunizem« še zdaleč ni propadel, ampak se je samo »transformiral« in s starimi ter »potomskimi« kadri ohranil na oblasti. Bolj prikrita pa je druga teza »da zgodovino ni dovolj samo pisati, ampak jo ustvarjati«.

Milan Kučan: »Politike se ne gre, politika se dela.«

O lažeh komunističnega in partizanskega herojstva in zamolčevanja genocidnega delovanja med in po drugi vojni, danes vemo že kar precej. Še vedno pa ne moremo razkrinkati »ustvarjanja zgodovine«. Kaj mislim s tem? Zgodovinopisje bi moralo biti do največje možnosti nevtralno, objektivno, nepristransko. Favorizirana ali zamolčana zgodovinska dejstva so prav to: »ustvarjanje zgodovine«. Spomnim se razgovora, s  tedaj predsednikom Milanom Kučanom, ko sem končal svojo politično udejstvovanje in sem mu rekel, »da se politike ne grem več«. Odgovoril mi je. »politike se ne gre, politika se dela«.

Tedaj nisem razumel kaj to pomeni, danes vem, da »delanje politike« pomeni predhodno »ustvarjanje zgodovine«. Z drugimi besedami, politični aktivist morajo volivce prepričati, da so prav oni v posesti najboljših rešitev za narod. In če v ta namen »ustvarjajo (potvarjajo) zgodovino« z neresnicami, zamolčevanjem dejstev in zlih dejanj …, je to naravnost groteskno. »Nadzgodovinarji« kot zgodovinar Jože Dežman imenuje Spomenko Hribar in njej podobne, so v preteklosti in še danes ustvarjali mite herojstva partizanskega boja in pozitivne vrednote komunistov. Prav zato resnična sprava med Slovenci ni možna, dokler se »ustvarjena zgodovina«  iz narodovega spomina ne izbriše. Vse to vemo. Vendar to niso teme za naravoslovno revijo.

Prav zato odločno nasprotujem propagiranje političnih stališč v reviji kot je Proteus.

14 KOMENTARJI

  1. Bilo bi bolj ucinkovito, ce bi tole avtor objavil v samem Proteusu. Dejansko so ekstremni levicarji nadlezni kot progasti komarji

    • G. romans, ker se nahajate skrajno levo je za vas vse kar se nahaja desno za vas skrajno.
      Pomaknite se bolj proti sredini in svet bo videti drugačen, ne krivit druge, če ste vi na napačnem razgledu.

  2. Odgovoril mi je. »politike se ne gre, politika se dela«.
    ====
    Dober odgovor. Čudi me, da vam Kučan ni postregel s čem bolj kačje sorte. Škoda, da niste razumeli in ne razumete še vedno. In z vami vsa naša uporniška in prevratniška desnica.

      • … in toliko te svoje politike je proizvedel, da je do danes nismo uspeli vse porabiti.
        Zato je ta uboga Slovenija še vedno tam kjer je bila pred letom 1990.

  3. Od prve posrečene boljševistične (torej komunistične) revolucije je minilo več kot stoletje, od druge svetovne vojne, v kateri in po kateri se je komunistično levičarstvo razlezlo kot oni mali glodavci, ki prenašajo kugo, po velikem delu sveta, lahko pogledamo, kakšne rezultate nam je to levičarstvo dalo in kaj nam še obeta.

    In kaj lahko vidimo po sto letih? Kjerkoli se je komunizem usidral, je namesto oživitve gospodarstva in višjega standarda ljudi prinesel ljudem samo gorje, nazadovanje, množične smrti in ranjeno, od smrtonosne ideologije bolno družbo.
    Tudi v Sloveniji še danes, ko imamo že skoraj trideset let kvazi demokratično ureditev, oziroma bolje rečeno demokraturo, zaradi komunizma v glavah in v podzemlju nismo prišli kam daleč naprej. Pravzaprav celo nazadujemo v primerjavi s svetom, s katerim se radi primerjamo. In naša ureditev je vedno bolj po meri komunizma: vse “naše”, vse “javno”, vse “družbeno”, vse “državno”, privatno iztisniti, uničiti.

    In kam plovemo s takšnim vsiljevanjem levičarskih domislic v vse pore naše družbe? To nam že nekaj let kaže primer Venezuele, pred tem primer Kube, Severne Koreje in še mnogi drugi slabi zgledi po vsem svetu. Kitajci so iznašli formulo komunizma, ki baje posnema kapitalizem, temelječ na vsemogočni državi, na stiski ljudi in na (prikritem) nasilju. Lahko se navdušujemo nad njihovimi “uspehi” pri izkoriščanju lastnih ljudi in njihovega strahu pred močjo države, a demokrati lahko zelo dvomimo, da se bo ta model dolgo obdržal – kakor se ni mogel obdržati revolucionarni predhodnik, boljševistični sistem, prav tako utemeljen na strahu in nasilju, v nekdanji Sovjetski zvezi.

    Kaj lahko rečemo o dandanašnjem forsiranju Levice v slovenski družbi? Kučan je na TV izjavil pred volitvami, da “bi on volil Levico”, ta pa v parlamentu skozi usta svojega poslanca grozi z “revolucijo”, kateri da “se ne bodo odpovedali”! Ni ta grožnja, ki v parlamentu niti v medijih ni doživela komentarja, sramota za demokratični parlament? Če se bo revolucija res ponovila, kot grozijo razgrete glave mlečnozobcev, so bile vse nedolžne žrtve po stotinah morišč in grobišč, raztresene po vsej Sloveniji, kakor tudi tisti milijoni žrtev komunistične ideologije, raztreseni po svetu, čisto zaman – nič se nismo naučili ne iz svoje lastne, ne iz svetovne zgodovine zadnjega stoletja. Revolucija se po dosedanjih izkušnjah namreč lahko ponovi samo kot ustoličena Laž in grozovita, krvava farsa…
    Si to Slovenci res želimo?

    • Očitno si premnogi Slovenci, na žalost, to res želijo. Nasedajo perfidni retoriki kulturnega marksizma in ne vidijo njegovih spretno prikritih mehanizmov obvladovanja. Rezultati so vidni na volitvah. Tudi pri tistih, ki se jih ogibajo. Imamo, kar si zaslužimo. Vendar ne gre obupati! Demokracija je tek na dolge proge. Kitajski pregovor: za vsako potovanje je pomemben prvi korak (nekako tako). Naredimo ga vendar. Saj niso pomembna samo velika dejanja. Veliko se da storiti že z drobnimi: odpovejmo Delo, Dnevnik, Večer, navsezadnje tudi Proteus; namesto domišljavega Štefančiča in agitpropovske Gobčeve glejmo kaj drugega – npr. Prifarske muzikante, ki so mi te dni polepšali dan; namesto Lidlovega grškega jogurta kupujmo kakšnega drugega (pred časom so na embalaži odstranili križe na grški cerkvi, da ne bi motili muslimanov). Saj gre!

      • Kapodistrias: “… namesto Lidlovega grškega jogurta …pred časom so na embalaži odstranili križe na grški cerkvi, da ne bi motili muslimanov). ”
        ================
        Aha, tole bom pa Petru Lahu “podtaknil”. 🙂

      • Res vseeno nekako gre. Lidlu sem se odpovedal tisti dan, ko so na sliki stoletja stare grške cerkvice zbrisali križe – le koga so ti komaj vidni križi ogrožali?
        Ne prestopim več Lidlovega praga, da bi dvigal dobiček takim nekulturnežem.

        No, tukaj je še sotrudnik Riki, ki gre v akcijo s svežimi idejami!

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite