Levi in desni fundamentalisti

Odgovor na nobeno krizo v zgodovini ni prišel od ekstremistov, kar fundamentalisti so. Če bi bilo tako, bi namesto Jezusa, vsaj kristjani, morali častiti pismouke in farizeje in jim slediti: ti so bili verski in politični fundamentalisti hkrati. Zato pa so z verskim fanatizmom in politično igro Jezusa spravili na križ.

Pod pojmom fundamentalizem razumemo versko ali politično prepričanje, ki temelji na eni sami ekskluzivni ideji, ki jo zagovorniki branijo na absoluten način. Fundamentalisti niso sposobni vstopiti v dialog z drugače mislečimi niti z argumenti, ki postavljajo pod vprašaj njihovo edino zveličavno resnico. Ta pa ni bistvenega pomena za vero v Boga niti ni edini možen pogled na družbo in njeno politično dimenzijo.

Nekateri protestanti v ZDA so konec 19. stoletja s fundamentalizmom agrarno kulturo branili pred industrializacijo

Začetki fundamentalizma segajo v konec 19. stoletja v ZDA, kjer so ga zagovarjali protestanti, ki so tako svojo agrarno kulturo branili pred industrializacijo. Pri tem pa so Sveto pismo razlagali dobesedno, brez kulturnega in zgodovinskega konteksta, v katerem so nastajala svetopisemska besedila. Posledično to pomeni, da so zavračali razvoj in znanstvena spoznanja sodobne družbe. Znotraj Katoliške cerkve so fundamentalisti stopili v ospredje po drugem Vatikanskem koncilu, še posebej škof Lefebvre, ki je nasprotoval dekretu o verski svobodi. Njegova bratovščina Pija X. je leta 1988, pod papežem Janezom Pavlom II., doživela ekskomunikacijo, kar pomeni avtomatično samoizključitev iz cerkvenega občestva, ker so na svojo roko posvečevali duhovnike in škofe.

Leta 2009 je papež Benedikt XVI. to skupnost pod določenimi pogoji vrnil pod okrilje Cerkve. Na uradni strani te bratovščine lahko preberemo njihovo stališče do drugega Vatikanskega koncila, kjer je rečeno: »V ozadju cerkvenopravnega položaja duhovniške bratovščine se dejansko skriva resničen problem današnje Cerkve. Po drugem vatikanskem koncilu veje v Cerkvi revolucionarni veter, ki uničuje vero, kulturo in moralo. Samo vrnitev cerkvenih mož nazaj k dvatisočletnemu nauku in k maši vseh časov, lahko razpiha »hudičev dim«, ki se je ugnezdil v svetost Cerkve.«

Levi politični fundamentalisti, pripadniki Scutum Fidei in jugonostalgiki skupaj na protestih

V Sloveniji je v zadnjem času stopilo v ospredje gibanje Scutum Fidei (Ščit vere), ki se je pojavilo na anticepilskih protestih in v Stični mladih postavilo stojnico zunaj dovoljenega območja, ker jih organizator ni sprejel v svoj okvir. Imajo tudi spletno stran, na kateri komentirajo aktualna verska in politična vprašanja in zavzemajo stališča do njih. Na enem od ljubljanskih protestov se je njihov novinar zapletel v agresiven spor z varnostniki. Vodstvo Cerkve na Slovenskem se bo prej ali slej moralo javno opredeliti do tega gibanja, njegovi zagovorniki in podporniki pa se bodo morali odločiti, ali so sekta ali pa del katoliške skupnosti.

V aktualni politični situaciji je posebej zanimivo dejstvo, da so se na protivladnih anticepilskih protestih znašli predstavniki levega političnega fundamentalizma in desnega katoliškega verskega fundamentalizma. Njihov skupni imenovalec je odklanjanje medicinsko-farmacevtske znanosti in njenih produktov, kot je cepivo.

Interes javnosti ob epidemiji je dobra informiranost ljudi, da ne nasedajo samooklicanim strokovnjakom

Politični fundamentalisti v veliki meri izkoriščajo vprašanje boja proti virusu za svoje siceršnje nasprotovanje Janševi vladi. Mnogi verniki, tudi praktični katoličani, ne prepoznajo njihove radikalnosti in so prepričani, da sedanja oblast namerno in ciljano omejuje našo svobodo. V tem prepričanju jih potrjuje tudi slovensko Ustavno sodišče, ki po tekočem traku odloča politično, ne pravno strokovno. Da ne govorimo o medijih, še posebej RTV Slovenija, ki načrtno promovira protestnike, namesto da bi se jih v interesu javnosti lotili s kritičnimi vprašanji in razgaljali njihove resnične namere.

Kaj je interes javnosti v epidemioloških razmerah? To da so ljudje dobro informirani, da so z argumenti ovrženi razni FB-šarlatani in samooklicani strokovnjaki, da so razkrinkani politični radikalci, ki vsako zmedo in nezadovoljstvo ljudi izkoriščajo za svojo promocijo in iščejo priložnost, kako bi se zavihteli v oblastne strukture. Nacionalni medij pa namesto tega interesa javnosti sledi agendi rušenja legitimne oblasti in ustvarjanja pogojev, da se njihovi vrnejo na oblast.

Številni anticepilski naivneži tega ne vidijo ali nočejo videti, ker so med njimi mnogi, ki trdijo, da jih politika ne zanima, hkrati pa nasprotujejo ukrepom politike in aktivno protestirajo v imenu svoje svobode, ki je ne vidijo ali nočejo videti v kontekstu globalne epidemiološke situacije, ki za nikogar ni prijetna in udobna.

Da se štirje tipi fundamentalistov znajdejo na istem protestu, je dokaz nizke politične kulture pri nas

Tako imamo opravka s fundamentalisti anticepilskega tipa, s fundamentalisti radikalne politične levice, ki bi parlament preselila na ulice in trge, s fundamentalisti kriminalnega podzemlja jugonostalgičnega in prokomunističnega tipa in s katoliškimi fundamentalisti, ki ne razlikujejo med zgodovinsko in kulturno pogojeno tradicijo in tradicionalizmom, ki prisega na tradicijo določenega zgodovinskega obdobja kot edino veljavno. Da se vsa ta druščina znajde skupaj na protestih, je zgolj dokaz nizke politične kulture, v katero sta nas pripeljala izobraževalni sistem in neprofesionalno novinarstvo v zadnjih tridesetih letih. Politična scena je samo posledica kulturne formacije ljudi.

Demokratična družba stoji in pade na odprtem, poštenem in razumnem dialogu, za katerega imamo izdelane strukture, v te spada tudi miroljubno protestiranje in demonstriranje, ki mora biti legalno, kot je bil Pohod za življenje, ki so ga mediji razvodenili z nelegalnim antipohodom dobesedno satanističnega tipa.

Cilj vsake družbe naj bi bila zrela demokracija

Eden največjih poznavalcev družbenih razmer v dvajsetem stoletju, jezuit Bartolomeo Sorge je v razmišljanju o vlogi Cerkve v sodobni družbi med drugim uporabil besedno zvezo »zrela demokracija«. Pod tem pojmom razume pozorno teološko branje znamenj časa, na podlagi katerih bomo dojeli, da zrela demokracija ni le vprašanje boljše ekonomske ali pravne ureditve, marveč »zahteva določene nravno-verske vrednote, pa tudi spremembo mišljenja, vedenja in struktur«, kot je o tem zapisal Janez Pavel II. v okrožnici Ob stoletnici. Vsi tipi fundamentalizma so posledica odsotnosti razumnega in teološkega branja znamenj časa ali dogodkov, ki nas nepripravljene doletijo, kot nas je doletela epidemija. Odgovor na nobeno krizo v zgodovini ni prišel od ekstremistov, kar fundamentalisti so. Če bi bilo tako, bi namesto Jezusa, vsaj kristjani, morali častiti pismouke in farizeje in jim slediti: ti so bili verski in politični fundamentalisti hkrati. Zato pa so z verskim fanatizmom in politično igro Jezusa spravili na križ.

Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.