Žiga Turk: Pomoč z napačne strani

10

Na levi imajo medije, s katerimi lahko pomagajo ekstremistom na desni. Če niso ekstremisti, jih za ekstremiste naredijo oz. označijo. Če so, jih promovirajo in jim dajejo prostor. Če ne drugače z zgražanjem.

Kmalu po izvolitvi Donalda Trumpa za predsednika ZDA so na Florido v neko mondeno letovišče povabili okrog sto bogatih podpornikov demokratske stranke. Nek nadarjen operativec ameriških levičarjev in zvest podpornik dinastije Clinton je potolčenim demokratom predstavil načrt, kako odstraniti Donalda Trumpa, ali ga vsaj onemogočiti po vmesnih volitvah, ki bodo konec letošnjega leta, ali, če bo obstal do takrat, kako ga premagati na volitvah leta 2020. In seveda je za ideje zbiral denar.

Izhodiščni dokument z naslovom »Demokracija je pomembna: strateški načrt za akcijo« že nekaj časa kroži po internetu. Zadeva predstavlja poučno branje – taktika političnega boja ni zelo drugačna, ali gre za levičarje ali za desničarje. Nekateri prijemi delujejo na splošno.

Med drugim strategija navaja primer volitev v ameriški senat leta 2012 v zvezni državi Indiana. Po vseh predvidevanjih in zgodovinskih izkušnjah bi moral biti sedež precej gotovo v republikanskih rokah in v normalnih razmerah bi ga republikanec moral z lahkoto osvojiti. Ampak republikanski kandidati se za kandidaturo najprej pomerijo v kvalifikacijah (primaries) med seboj. Zmagovalec se potem za sedež v senatu pomeri z demokratom.

Favorit za zmago v kvalifikacijah je bil zmeren in uglajen gospod Richard G. Lugar. V senatu je preživel šest predsednikov ZDA. Ampak se je zataknilo. Čajankarji in »pravi« konservativci, tako New York Times (vir), so investirali ogromno denarja v njegovega tekmeca Richarda E. Mourdocka. Češ, da je senator preveč zmeren in kompromisarski. Mourdock je bil precej bolj »pravih« stališč, med drugim je trdil, da je nosečnost, ki nastane kot posledica posilstva, božja volja. Močno je zmagal v republikanskih kvalifikacijah in kasneje izgubil proti demokratskemu protikandidatu. Senator iz Indiane je postal demokrat Joe Donnelly in še vedno je.

Prej omenjena strategija pa k zgodbi dodaja zanimivo podrobnost. V boj med republikanci so se vmešali demokratski aktivisti. Ekstremnega Mourdocka so proti zmernejšemu Lugarju podprli demokratski medijski in internetni borci, ki so o Lugarju našli in razbobnali nekaj škandalov, kar ga je potem v kvalifikacijah pokopalo. Ocenili so, da bo demokrat ekstremista Mourdocka lažje premagal kot zmernega Lougarja. Za katerega so govorili, da je Obamov najljubši republikanec.

Nauk za strategijo ustavljanja Trumpa je torej pomagati republikanskim ekstremistom, kjerkoli je to mogoče, ker jih bodo zmerni demokrati lažje premagovali. Sliši se pametno, težava je samo ta, da kaže, kot da bi se republikanci držali podobnega pravila in da pomagajo demokratom z levega roba nasprotne stranke. Tudi v upanju, da so bolj premagljivi.

Splošni nauk zgodbe je, da lahko nasprotniku delaš škodo tudi tako, da pomagaš ekstremistom na njegovi strani. Ekstremisti so premagljivi. Razen, če slučajno zmagajo, potem je težava velika. To bi lahko pojasnilo, zakaj so napredni mediji v ZDA dajali toliko prostora Donaldu Trumpu. Se spominjate, da so po volitvah govorili, da je Trump edini, ki bi ga Clintonova lahko premagala? No, zakalkulirali so se v toliko, ker je bila tudi Clintonova edini demokratski kandidat, ki bi ga Trump lahko premagal.

Seveda tega ne pišem zato, ker bi me zanimale kongresne volitve v Indiani, ki bodo konec leta, tako, kot v drugih zveznih državah. Stvar se mi zdi zanimiva z vidika dogajanja v Sloveniji. Včasih imam namreč občutek, da se dogaja nekaj podobnega. Na desni sicer nimamo medijev, s katerimi bi pomagali ekstremistom na levi. Imajo pa na levi medije, s katerimi lahko pomagajo ekstremistom na desni. Če niso ekstremisti, jih za ekstremiste naredijo oz. označijo. Če so, jih promovirajo in jim dajejo prostor. Če ne drugače z zgražanjem. Zakaj bi to počeli, razumem in je zanje tudi pametno.

In imamo tudi na desni medije, ki lahko pomagajo ekstremistom na desni.  Zakaj bi to počeli, razumem. Ljudje radi berejo in gledajo mnenja, ki tolažijo njihova razočaranja in razpihujejo njihovo jezo. Dajejo si duška z ostrimi stališči in grobimi besedami. Komu pa to na koncu v političnem boju pomaga, je pa drugo vprašanje. Skratka, ko nekdo pred kamero povabi najbolj srdite komentatorje z desne, ni nujno, da to dela zato, ker bi desnici rad pomagal.

10 KOMENTARJI

  1. Politične veščine so res pomembna stvar.

    Poznati je treba dušo volivcev in življenjsko logiko med vzrokom in posledico.

  2. “Skratka, ko nekdo pred kamero povabi najbolj srdite komentatorje z desne, ni nujno, da to dela zato, ker bi desnici rad pomagal.”

    Nosilna misel prispevka je gornja neprecizna navedba o povabilu najbolj srditih komentatorjev z desne je vezana na včerajšnjo precizno napoved prispevku v twittu: “jutri v @Casnik ena moja kolumna na to temo”, podano pod twit televizijskega voditelja Aljuša Pertinača, da njegovo oddajo “komentirata: @lucijausaj & @MarkoPavlisic.”

    To kaže, da je prispevek naperjen zoper Aljuša Pertinača s TV3, ki je včeraj povabil odvetnico Lucijo Ušaj Šikovec, pri čemer je slednja podvržena neutemeljenim očitkom, češ da je najbolj srdita komentatorka z desne.

    Ta naperjenost je neutemeljena. Posebej, ker je argumentirana s pavšalnimi primeri iz ZDA. Negacija očitkov je vsebovana že v poznanem pojasnilu Aljuša Pertinača, ki cilja v objektivnost tako, “resnica boli, komentarji še bolj,” ter pojasnilu lastnika navedene televizije g. Požarja, ki v oddajah cilja v svobodo govora ter v presežek prihodkov nad odhodki po obdavčitvi iz svoje televizijske dejavnosti.

    • Saj ni nujno, da je g Turk ta prispevek napisal ravno za primer, ki je bil včeraj na sporedu Tv3.
      Kot razumem je članek povzetek, ki omenja tudi te možnosti. Da jih vzamemo v obzir kot možne ne samo v Ameriki, ampak tudi pri nas.

  3. No ja,volilni boj,je, ne glede na državo,kar precej podoben. Demokrati v ZDA in Nekdanji LDS, danes iz ozadja, so si pidobni. Da imajo stranke svoje medije je slovenska posebnost/norost. Iz česa naj stranka financira televizijo, ki, če je omembe vredna,stane vsaj 500 tisoč na mesec. Od napol zastonj ali poceni / kvazi novinarjev pa kaj dobrega ni mogoče pričakovati.

  4. V slovenskih strankah prihaja “pomoč” kar iz lastnih strank, toliko je levih podtaknjencev v desnih strankah in tako slabo poznavanje ljudi je v desnih strankah. Poslovnih ljudi, ki so gonilo razvoja- 2%kot je omenjano v portalu pa. Pomoč gasilcev harmonikarjev piknikarjev je hudo neproduktivna, hkrati pa najboljša paša, da se nesposobni predsedniki in predsednice strank desetletje držijo na oblasti.

  5. Bojim se, da je s sekularizacijo na eni strani in zatonom klasicnih medijev na drugi, v politiki na splosno v vzponu nizanje nivoja. Primitivizacija. Celo barbarizacija. Paranoidno agresivno reagiranje na migrantski pritisk. Igranje na cisti egocentrizem brez vrednot, idealov. Brez inhibicije pred zli besedami in dejanji. Amerika bi lahko imela kot predsednika odlicnega cloveka in zmernega konservativca Johna Kasich. Pa je izbrala Trumpa. Slovenija izbira obupno. In se pri desnosredinskih alternativah cloveka upraviceno skrbi, da bojo krenile v napacno smer. Pravi kompas je katoliski druzbeni nauk, Krek, Gosar in ustanovni ocetje povojne Evrope.

    • V urejenih demokracijah problemi, ki jih je ustvarila predhodna vlada ali jim ni kos, določajo izid volitev in politiko naslednjih let. Če se ljudje ne strinjajo s pojavom vzporednih družb, povečano kriminaliteto, bistveno manj varnim svobodnim gibanjem najbolj ranljivih idr., povezanim z nezakonitimi (ter dobro organiziranim in vsiljenim) migracijami, pač to prepoznajo kot žgoč problem. Ljudje povsem legitimno v prvi vrsti ščitijo sebe in svoje ter pridobitve zahodne civilizacije. Zato sedaj po Evropi zahtevajo drugačno politiko in drugačne vlade.

      Pri nas so razmere specifične. Pri nas na volitvah zmaguje reševanje neobstoječih virtualnih problemov. To bo trajalo, dokler stvarnost v zavesti ljudi ne bo izpodrinila medijsko namerno izmišljenih virtualnih problemov. Dejstvo je, pa ne samo pri nas, glavni tvorci lažnih novic so prav klasični skorumpirani mediji. Ti najbolj nižajo raven komunikacije. Pri nas jim večina še vedno naseda.

  6. Žiga Turk: “Splošni nauk zgodbe je, da lahko nasprotniku delaš škodo tudi tako, da pomagaš ekstremistom na njegovi strani. …. Se spominjate, da so po volitvah govorili, da je Trump edini, ki bi ga Clintonova lahko premagala? No, zakalkulirali so se v toliko, ker je bila tudi Clintonova edini demokratski kandidat, ki bi ga Trump lahko premagal.”
    ====================

    Oh ojoj kakšno bluzenje. avtor je sam ugotovil sledeče:
    Splošni nauk je če deluje, če pa ne deluje pa je splošni nauk, ki ne deluje. V tem drugem primeru se pač potegne iz petnih žil nek “splošni nauk”.

    Kot vem je Žiga Turk profesor na gradbeni fakulteti. Ko se je podrl viadukt v Genovi ni niti pisnil kaj šele, da bi kaj napisal o tem. Medtem sta se v Sloveniji podrla še dva cestna mosta. Dominantni mediji, pa tudi profesor gradbene fakultete pa nič o tem.

    Hudo je za državo, ko se gradbeniki ukvarjajo z družbenimi zadevami, t.i. družboslovci pa z Drugimi tiri.

  7. Žiga ima svoj tir in svojo končno postajo na politični trasi , ki je zelo prilagodljiva za vse čase ! Razočaral me je in verjetno nisem edini razočarnec ! Promoviranje samega sebe je dolgočasno
    in netvorno za desnico , Žiga žaga !

    Andrej Briški

Comments are closed.