Leve politične skupine želijo utišati vse, ki odstopajo od dominantnih stališč

9
480

Napadi na dr. Možino, dr. Dežmana in dr. Strehovca kažejo na to, da je pravica do svobode govora, misli in veroizpovedi v nevarnosti.

V Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani je dopoldne v soboto, 13. 10. 2018, potekal tradicionalni Zbor kristjanov in ljudi dobre volje. Rdeča nit srečanja je bila demokracija v medijih. O tem so spregovorili novinarji in publicisti Peter Jančič, Bogomir Štefanič, dr. Boštjan M. Turk, Erika Jazbar in Martin Nahtigal.

Zbrani so z aklamacijo potrdili izjavo organizatorja srečanja, Civilne iniciative Prebudimo Slovenijo. Z izjavo, prebral jo je Jože Kurinčič, izražajo podporo novinarju dr. Jožetu Možini, zgodovinarju dr. Jožetu Dežmanu in nekdanjemu tajniku Slovenske škofovske konference dr. p. Tadeju Strehovcu.

»Dr. Možina in dr. Dežman razkrivata zgodovinska dejstva in svoj pogled na vojni čas, revolucijo in njeno nasilje ter na ostanke totalitarne miselnosti v slovenskem prostoru. To pa jima poskušajo onemogočiti nosilci stare ideologije, predvsem ZZB NOB Slovenije in pozivajo k njunemu utišanju, k ukinitvi oddaj, kot so Pričevalci in Intervju in celo k odpustu dr. Možina z delovnega mesta novinarja TV Slovenija. Posebno skrb vzbujajoče je, da se takemu napadu na novinarja in na svobodo misli in govora ne zoperstavi vodstvo javne televizije. Prav tako vzbuja skrb sodni pregon dr. Tadeja Strehovca, ki se s somišljeniki zavzema za uveljavljanje drugačnega odnosa do splava, kot ga ima liberalni del slovenske družbe. Predstavljanje drugačnega pogleda na splav, kot ga imajo leve politične skupine, ne more biti predmet sodnega pregona. Gibanje Prebudimo Slovenijo se zavzema za dosledno spoštovanje ustavno zagotovljenih pravic do svobode misli, govora in veroizpovedi in protestira zoper težnje po omejevanju svobode, kakršno se kaže v obeh omenjenih primerih. Gre za izrabo politične moči, ki hoče s pritiski in vprašljivimi sodnimi postopki utišati idejne nasprotnike.«

Martin Nahtigal je dejal, da nam aktualni primeri medijske neuravnovešenosti, kljub navidezni demokratičnosti, kot je trenutni linč p. Strehovca in pred tem napadi na Dežmana in Možino, povedo to, kar že vemo – teren visi v levo. »Desetletja pranja možganov v totalitarnem režimu ne bomo popravili prej kot v nekaj generacijah. Strehovec je postal medijski simbol na desni – pravice do govora in veroizpovedi. In tako mora biti naše stališče, kot skupnosti. Kot vrednostno monolitne skupnosti, ki se ne bo pustila ustrahovati. Vendar to ne pomeni, da ni potrebna interna refleksija o tem, kako in zakaj je prišlo do tega.«

Urednik portala spletnicasopis.eu, Peter Jančič je v povezavi z omenjenimi primeri izrazil presenečenje, da je zveza borcev tako močna, da na nacionalni televiziji zahteva ukinitev neke oddaje, v razlogih pa navede celo laži. »Zveza borcev ima očitno velik vpliv, če lahko njen predsednik napiše pismo direktorju televizije in protestira proti temu, da nekdo v tem intervjuju govori, in to je celo vladni predstavnik Dežman, ki vodi komisijo za povojne poboje, in potem na televiziji zaradi takšnega protesta, ki vsebuje celo neresnične trditve, da ni bilo izven sodnih pobojev po vojni, (direktor) reagira.« Jančič ocenjuje, da je prav zaradi pritiska javnosti programski svet RTVS reagiral nekoliko manj ostro kot bi sicer.

Publicist dr. Boštjan Marko Turk je kot nedopustne označil omenjene primere ter dodal, da služijo predvsem zato, da zastrašujejo ljudi. »Jože Možina ni samo človek velike osebne integritete ampak tudi človek velik znanstvene integritete. Te stvari, ki jih izrekata Možina in Dežman imajo težo oz. sodijo v kategorijo, ki se ji reče resničnost. In če je katera institucija v državi poklicana, da širi resničnost in resnico, je to nacionalna televizija.«

Da so dr. Jože Dežman, dr. Jože Možina in dr. p. Tadej Strehovec nekaterim trn v peti že dlje časa, pa je v nadaljevanju poudaril novinar Družine in urednik priloge Slovenski čas, Bogomir Štefanič, ki je pozval tudi k oblikovanju solidarnostne mreže, ki bi pomagala tistim posameznikom, ki bi se znašli v podobnih primerih. »Zdi se, da je pri sedanji konstelaciji političnih zvezd nekaterim krogom očitno poblisnila ideja, da bi v tem obdobju porezali tiste glave, ki štrlijo in ki opozarjajo sistematično na ta vprašanja. To je težko dokazati ampak neka splošna klima je takšna.«

Novinarka v slovenskem uredništvu RAI v Trstu, Erika Jazbar pa je glede omenjenih primerov dodala, da je njihov osnovni cilj, da se utiša tiste, ki odstopajo od dominantnih stališč. »Slovenija se je demokratizirala na institucionalni ravni, sedaj se pa mora demokratizirati še na sistemski ravni. Sistemski ravni do gospodarstva, politike in medijev. Kdaj se bo to zgodilo, ne vem, ni potrebe, da se mudi, to so dolgotrajni procesi, ki se gradijo v desetletjih.

9 KOMENTARJI

  1. Čeprav g. Jože Mlakar piše za demokratične medije, se je pred zadnjimi volitvami jasno opredelil proti Janši. Dobro, tudi to je demokracija, vendar po mojem zelo vprašljiva. Njegov članek bom bral površno, ker v bistvu že naslov pove vse o njegovi teži: “Leve politične skupine želijo utišati vse, ki odstopajo od dominantnih stališč”. Iz njega naravnost kriči nerazumevanje tega, kar se zares dogaja v Sloveniji, namreč da so ta “dominantna stališča” vsiljena in niti približno ne odražajo resnice. Resnica je, da resnico dušijo sprevrženi, ne pa dominantni mediji. Zame so dominantni mediji tisti mediji, ki so si prevlado nad drugimi mediji zaslužili z večljo kvaliteto in objektivnostjo. Pri nas pa gre za popolnoma gnile medije, ki s svojo politično izprijenostjo izničujejo vso kvaliteto, ki jo sicer v osnovi premorejo. Mogoče bo kdo rekel, da sem pikolovski, ker sem tako patetično izpostavil dominantnost. Vendar se nisem zmotil. Če nek medij tako neobjektivno, brez argumentov in vseh drugih žurnalistično zapovedanih meril, ki so potrebni za objektivno informacijo, sesuva ljudi, ki se trudijo osvetljevati resnico, ne more biti drugega bilten diktature. Mediji, ki jih pri nas opisujemo kot dominantne, večinske, mainstream ipd., so v bistvu marksistične greznice, kjer kakršen koli razvoj v smeri demokratizacije sploh ni mogoč. Njihova narava je namreč narava smrti. Pot je samo ena: nujno je potrebno prepovedati rdečo zvezdo. Demokratično usmerjeni ljudje načeloma nismo za prepovedovanje, toda tukaj gre za življenje, drugače nas bo greznica pogoltnila. Takšni članki, polni nekih preveč pravilnih izjav (zlasti pomenljiva je zadnja, ki demokratizacijo razpotegne na nedoločen čas), samo tratijo čas in energijo in prostor, saj bi na njegovem mestu moral biti kak drug članek. Kje je Pavel Ferluga? Kdo ga je izrinil iz prvih vrst, kamor spada? Namesto njega se je v ospredje prerinilo kar nekaj mešalcev megle, za katere se zdi, da ob tej grozljivi Šarčevi vladi, izvajajo posebne naloge, vstaja z nevidnimi, podzavestnimi, sublimnimi granitnimi kockami.

  2. “Čeprav g. Jože Mlakar piše za demokratične medije, se je pred zadnjimi volitvami jasno opredelil proti Janši. Dobro, tudi to je demokracija, vendar po mojem zelo vprašljiva. ”

    Iz tega se vidi, da tudi na desni želijo utišati vse, kar ni Janezu po volji.

    • Je to morda praksa politike vodstva neke stranke z desne strani ?
      Ali enega komentatorja na Časniku?

    • Ne, Alfe, kot imaš salonske levičarje, imaš tudi salonske desničarje. Paradoks pa je v tem, da oboji koristijo marksistični strani, saj ta rabi čim več ljudi, ki so daleč od fronte. Za demokracijo se je potrebno boriti ZDAJ. In za prepoved komunizma (in vse kar prinaša) se je potrebno boriti ZDAJ. Kakšnemu delavcu za tekočim trakom, ki niti nima pravega časa, tega ne bi zameril, toda da doktor, ki je v stalnem stiku z aktualnostjo (da o intelektualnih kapacitetah niti ne govorim), ne vidi realnega medijskega stanja in njegovih pošastnih posledic, je pa vseeno malo preveč. Tovrstne kritike so po meri Kučanove zlahtne desnice. Komunisti so vedno potrebovali konstruktivno opozicijo.

  3. Lucijan je značilen predstavnik janšistov na desni strani. Trdijo namreč naslednje: “Vse kar Janez zagovarja in stori je prav in se ga ne sme kritizirati, zaradi edinosti na desnici.”
    Tak način razumevanje absolutizma v stranki, ki ima več kot 80% bivših članov KPJ in ali ZKS je značilen primerek ustvarjanja absoluta. Tale Lucijan ni osamljen primer in ne razume, da je demokracija vrednota v mojem, Tvojem in štiršem okolju. Pri tem pa se ne sme spregledati glavnega cilja oziroma glavno vodilo.
    Ko bo desnica razumela demokratičnost in sporočilnost gibanja za osvobajanje Slovenije po vodilu “Prebudimo Slovenijo” potem bo pol lažje.
    Mimogrede tudi absoluti na nekaterih medijih (npr. Radio Ognjišle, itd) z nestrpnostjo odbijajo demokrate in nam npr. vsiljujejo verne levičarje v mladosti za vodje razumevanja sodnega sistema, itd.
    Kako je mogoče razumeti člocveka, ki je rasel in užival vse sadove prejšnjega sistema, sedaj pa nam razkriva proleme sodstva, katerega del je on sam in vsa njegova prejšnja in zdajšnja družina. Zraven pa človeka, kot avtorja tega zapisa, g. Malakarja obsoja zaradi jasne opredelitve pri nekaterih neumnih potezah Janeza.
    In taki demokrati nam pri 80% določajo, kako se moramo obnašati. Ne, hvala lepa, takega podpornika neke take stranke ne more voliti, ne velika sredinska masa, niti ne vsi demokrati v posameznih strankah.
    Enotnost v cilju in ne edinost v podpori enega posameznika, to je vodilo demokracije.

    • Bralec 2018, prav zaradi takšnih kot si ti ni demokratizacije v Sloveniji. Vsakič, ko se približa, jo s svojim mešanjem megle oddaljite. Kaj se dogaja v Sloveniji? Kaj se dogaja v Evropi? Se ti zdi stanje, takšno kakršno je, vredno salonskega modrovanja in ostrih diplomatskiih izjav? Kdor se ne zaveda, da je Evropa napadena s strani radikalnega islama in da so nastopile izredne razmere (smo tik pred kaosom zaradi takšnih kot si ti) ki resno napovedujejo vojno), naj se zapre v svoj zlati stolp modrosti in naj vsaj utihne, če že pomagatio noče. Kaj smo dosegli v Sloveniji v 27 letih demokratizacije? Vrh naših “dosežkov” je zveza borcev na oblasti, z glavnim govornikom Milanom Kučanom, ki bo očitno prav v kratkem odobril nove sezname za hude jame. Zdaj ni čas ne za salonsko modrovanje in za (dobro plačane) diplomatske izjave. Maske so padle. Čas je za pogovor iz oči v oči. Orban in Salvini nosita zastavo, za katero bom stopil …

  4. Spet smo se zapletli pri Janezu.
    Bistvo članka pa je namenjen nacionalnemu mediju RTV, ki ima v posesti moč javnega mišljenja (ki skrbi za tistih 70 %).

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite