Ivan J. Štuhec: Šola brez glave

18

Slovenski šolski sistem je več kot dvajset let zaznamovan z Gabrovo ideološko reformo, ki je nihče ne upa resno odpraviti, ker je dejansko sivi stric slovenskega šolstva še vedno Gaber in druščina.

Letošnje šolsko leto se je pričelo v zanimivi situaciji, ko bi lahko rekli, da je šola brez glave. Mislimo namreč na ministra/ico, če ji seveda upravičeno ali pa tudi ne, pripišemo vlogo glave na šolskem telesu. Morda pa so ministri bolj v vlogi roke, ki iz enega žepa v drugega daje denar. Vsekakor je dosedanja ministrica na odhodu in novi minister na prihodu morda celo na pohodu. Slednje bomo še videli.

Za dosedanjo ministrico lahko rečemo, da je bila najbolj brezbarvna figura na tem položaju od vseh ministrov in ministric, ki so zasedali mesto ministra za šolstvo. Na nek način je vzdrževala zatečeno stanje. Bila je brez vizije in brez rešitev, ki bi šolstvo pomaknile v polje debirokratizacije, dezideologizacije in depolitizacije in ga postavilo končno tja kamor spada, v polje pedagogike. Slovenski šolski sistem je več kot dvajset let zaznamovan z Gabrovo ideološko reformo, ki je nihče ne upa resno odpraviti, ker je dejansko sivi stric slovenskega šolstva še vedno Gaber in druščina. Prihajajoči minister bo to smer samo še utrdil in glede na levičarsko konstelacijo vlade kot celote bistveno bolj zaostril, kot je to počela ministrica Brenčič Makovčeva.

Večina staršev je v Sloveniji še vedno povsem zadovoljna s šolo takšno kot je. Res je vedno več primerov, ko starši z advokati gredo nad učitelje, a javnomnenjsko bo šola pristala na vrhu zadovoljstva. Z drugimi besedami to pomeni, da se je starševstvo sprijaznilo z bojem za ocene in točke, ki jih otroci nabirajo za to, da bodo na koncu devetletke pristali v željeni srednji šoli. V srednji šoli so se vsi sprijaznili s tem, da je vse usmerjeno v maturo in njene rezultate, da se z ustreznim številom točk pride na željeno fakulteto. In na fakultetah je vse usmerjeno v to, da se naredi izpite in doseže diploma ali magisterij. Pri profesorjih pa je najbolj pomembno, da si po resnično znanstveni ali še lažje po dogovorni poti zberejo dovolj točk za napredovanje in ustoličenje do smrti na profesorske stolčku.

Vse to govori o tem, da je šola eno samo piflanje, preverjanje znanja zaradi znanja in jutrišnje pozabe. Dovolj je, da v svoji organizaciji narediš razpis za kakšno delovno mesto in opraviš pogovore s potencialnimi kandidati, da ugotoviš, koliko je ura na koncu celotne verige slovenskega izobraževalnega sistema. Ljudi učimo, kako priti do papirja, ne pa kako znati kaj narediti in biti samostojen in kreativen. Še najmanj pa jim pomagamo, da bi v življenju svoj poklic opravljali z veseljem. Do tega pa lahko pridemo samo tako, da bo v izobraževalnem sistemu edini kriterij pedagoški, ki ima za cilj realni vsestranski razvoj vsakega posameznika.

18 KOMENTARJI

  1. Z vsem spoštovanjem, gospod Štuhec, ampak mislim, da je vse tako, kot so rdeči mladiči načrtovali: “Šola je strogo nadzorovan kaos, ki vzgaja poslušne državljane in odlične potrošnike.”

    Pojavlja pa se vprašanje, zakaj so ljudje, ki so prisegli, da bodo prinašali Luč, odpovedali. Zakaj?

  2. Zakaj ti ljudje, ki priseženi prinašajo luč, niso upoštevali Katekizma, ki pravi:
    »Pornografija je v tem , da dejanska ali simulirana spolna dejanja iztrgajo iz intimnosti partnerjev in jih premišljeno razkazujejo tretjim osebam. Pornografija žali čistost, ker pači naravo zakonskega dejanja, ki je intimno podarjanje zakoncev drug drugemu. Pornografija je huda kršitev dostojanstva tistih, ki se ji predajajo (igralci, trgovci, občinstvo), kajti tu vsakdo postane za drugega predmet odurne naslade in nedovoljenega dobička.. Ene in druge potegne pornografija v slepilo izumetničenega sveta. Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.«

    Pornografija je škodljiva za mladoletne, žali dostojanstvo, predvsem žensk, mater in škodi družini. Zato demokratična država omeji dostopnost mladoletnim, tako pomaga staršem in vzgojiteljem, zato je na TV kodirana, dostopna pa je le odraslim proti plačilu.

    »Pozor! Hudič je mojster pretvarjanja. Ravno tam ga ni, kjer ga najprej vidimo. Medtem ko se strastno ukvarjamo z »rdečo« nevarnostjo se nam je zgodilo, da smo danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene preko »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Bíli smo silne bitke proti brezbožni levici, v zaledju pa klecnili na kolena desničarskim bogovom kapitala. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše!
    Boga je zamenjal drug Bog – denar.« Tako Pater Branko Cestnik .
    Kaj pa ostali kleriki? Kaj pa katoliški laični pedagogi? Kaj so storili?
    Vsi so bili in so še tiho, mar ne?
    Razpečavanje oz. prodaja pornografije je po Katekizmu oz. nauku RKC velik greh in pohlep.
    V pred časom predvajanem ameriškem dokumentarcu »Dekadenca civilizacije« je bila pornografija, zlasti ko je dostopna mladoletnim, dečkom, okarakterizirana kot eden bistvenih vzrokov za nezmožnost razvoja zdravih intimnih odnosov med moškim in žensko in tudi vzrok za razpad družine in rastočo dekadenco zahodne civilizacije.
    Pri nas pa so prvi odgovorni za etiko na cerkveni T-2, ki je več let razpečavala pornografijo, znova postanejo vzor oz. predavajo cerkveno etiko.
    Moralni teolog dr. Ivan Štuhec pravi: » Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!«
    Kakšen pa je potem ta moralni vzgojni model?

  3. Gospod Mihič. Morate biti zelo “gorak” RKC-ju, da kar naprej ponavljate eno in isto. Pa še Štuhecove besede presavljate iz enga konteksta v drugega. Šlo je za banrot škofije in ne za opravičevanje T-2. V čem ste Vi boljši in “brezgrešen” s takimi manipulacijami?

    • Komu je kdo gorak?
      PORNOGRAFIJA »NAD« DRŽAVO ?

      Civilizirani svet šteje pornografijo za ekscesno dejanje, jo strogo omejuje oziroma prepoveduje, kadar gre za prikazovanje mladoletnim osebam. 187. člen slovenskega kazenskega zakonika pravi: «Kdor osebi mlajši od štirinajst let ….prikaže, …., ali kako drugače omogoči, da so ji dostopni spisi slike, avdiovizualni ali drugi predmeti pornografske vsebine ali ji prikaže pornografsko predstavo, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta…«. Vsako predvajanje pornografije na domačem televizorju je dostopno osebi mlajši od štirinajst let in je torej kaznivo dejanje, ki ga mora po uradni dolžnosti preganjati policija enako kot nasilje, rop ali poneverbo. 84. člen Zakona o medijih pravi: »Televizijski programi ne smejo predvajati prizorov neupravičenega oziroma pretiranega nasilja, pornografije ali drugih oddaj, ki bi škodovale duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov. « 129. člen Zakona o medijih pa dodaja: »Z denarno kaznijo najmanj 2,500.000 tolarjev se kaznuje za prekršek izdajatelj-pravna oseba, če prek televizijskega programa predvaja prizore neupravičenega oziroma pretiranega nasilja, pornografije ali drugih oddaj, ki bi lahko škodovale duševnemu, moralnemu ali telesnemu razvoju otrok in mladoletnikov…«
      Predvajanje pornografije je torej prepovedano in kaznivo. Številni slovenski kabelski operaterji in nekatere TV hiše pa že vrsto let nekaznovano predvajajo pornografijo, najpogosteje italijanski SCT program z zelo perverzno, nasilno in ostudno vsebino. Pornografija je dostopna vsakomur, predvaja se brezplačno in brez kodiranja, razen redkih izjem. To je v popolnem nasprotju s prakso v tradicionalnih demokracijah. Predvajanje se tam omejuje in kodira ter drago prodaja samo odraslim osebam, ali bolje rečeno getoizira in se je ne »vsiljuje« mladoletnikom in drugim gledalcem. Pri nas pa socialna in represivna država posreduje šele, ko pride do nepopravljivih posledic, kot so, odvisnost od drog, nasilje, posilstva, nezaželjena nosečnost… Da o hepatitisu-B in AIDS-u ne govorimo. Neodgovorno je, da odgovorni politiki in uradniki ne ščitijo mladoletnikov in ne vztrajajo na izvajanju zakonov oz. prepovedi in sankcijah. »Javni pornografiji« zaenkrat javno ne oporekajo niti »poklicani, niti oklicani« varuhi mladoletnih in šibkih v naši družbi (starši, pedagogi in socialni delavci ter njihova združenja). Tudi ti imajo pravico in dolžnost, da od oblasti in politikov zahtevajo izvajanje veljavnih zakonov in sankcij. Vse to pa se dogaja v Sloveniji, kjer smo se prebivalci ob zadnjem popisu v 70%-kih izrekli za katoličane.
      Tudi ribniški lokalni TV program R-Kanal že vrsto let kljub javnim protestom predvaja SCT pornografski program. Zato smo štirje občani lani novembra prijavili policiji R-Kanal zaradi storitve kaznivega dejanja po 187. členu kazenskega zakonika. Nato je bila podana še prijava kršitve 84.člena Zakona o medijih na Ministrstvo za kulturo. Kmalu zatem pa smo lahko v tisku brali: » …Ko je skupina Ribničanov ovadila kabelskega operaterja, je policija odstopila od pregona,…, Kabelski operaterji nimajo nobenih zakonskih prepovedi za predvajanje pornografije.,…, Do morebitne parlamentarne razprave tolmačenje (zakonov!) še vedno ostane v pristojnosti lokalnih televizijcev…, Razlaga Ministrstva za kulturo ni zavezujoča…«
      »Odgovorni« uradniki in politiki so očitno prepustili oblast lokalnim televizijcem, kar ni več demokracija, temveč anarhija.

      Marija Mihič, prof. pedagogike
      Franc Mihič, univ. dipl. inž.
      Ribnica, 10.01.2002
      Objava: Dolenjski list

  4. “Medtem ko se strastno ukvarjamo z »rdečo« nevarnostjo se nam je zgodilo, da smo danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene preko »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Bíli smo silne bitke proti brezbožni levici, v zaledju pa klecnili na kolena desničarskim bogovom kapitala. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše!
    Boga je zamenjal drug Bog – denar.« Tako Pater Branko Cestnik .

  5. Nemoralno moraliziranje
    REPORTER, 23. December 2017

    Boris Pogačar, član Društva SRP, v svojem pismu, Dnevnik, 9. decembra, piše: «Pred kratkim nas je dr. Ivan Janez Štuhec presenetil z naslednjo izjavo v časopisu Večer: »Cerkveno vodstvo se je umaknilo iz prvih vrst, iz javnega družbenega življenja. S slabo vestjo, pod hipoteko dogodkov, pod geslom Bolje, da smo tiho…« Dr. Štuhec, moralni teolog, pedagog, po tolikih letih še pravi: »Rad bi videl več samozavesti in bila bi tudi v tem, da bi enkrat v Cerkvi dobili na mizo črno na belem, kaj se je dogajalo, kdo je za kaj odgovoren.« Tudi on je šele sedaj nezadovoljen z epilogom cerkvene mariborske finančne in moralne polomije. Ni mu jasno, kdo je za kaj odgovoren. Meni tudi ne. Drugi kleriki, teološka fakulteta, katoliško občestvo pa je še naprej tiho o tem polomu. A ni to dvojna morala? Kje je tu odgovornost za ogromen finančni, zlasti moralni polom. Ob tem se mnogi »pravoverni« zgroženi nad nizko moralo v družbi, ko državljan goljufa državo, država pa njega. Kaj pa je počela cerkvena ekonomija pod vodstvom škofov? Razpečavali in prodajali so pornografijo, po cerkvenem nauku greh, ter nudili odpustke. Kot za časa Lutra in našega Trubarja. Tudi jaz se strinjam, g. dr. Štuhec, da je vaše stališče visoko moralno, ni pa moralno, da se oglašate zdaj. Mar niste tudi vi v samem vrhu slovenske Cerkve in ste imeli možnost vplivati na tokove znotraj nje? Nastopate na številnih tribunah in medijih, a niste imeli časa pravočasno oglasiti zoper početje Cerkve »prodaje greha in odpustkov«? Res je, vaši kolegi so povsem tiho, kot da ni te cerkvene zgodbe, kar je zelo nemoralno in neodgovorno. P. Branko Cestnik je že 8. Julija 2007 napisal v članku “Ali lahko kristjan voli levico?”, berem v DRUŽINI: »Pozor! Hudič je mojster pretvarjanja. Ravno tam ga ni, kjer ga najprej vidimo. Medtem ko se strastno ukvarjamo z »rdečo« nevarnostjo se nam je zgodilo, da smo danes po logiki »normalnega« kapitalizma in v »skromnem« prizadevanju ustvariti nekaj več denarčkov za dobre namene preko »cerkvenega« podjetja T-2 eden največjih raznašalcev pornografije na Slovenskem. Bíli smo silne bitke proti brezbožni levici, v zaledju pa klecnili na kolena desničarskim bogovom kapitala. Ne dražgoški mitingi, pornografija in zaslužek za vsako ceno je tisto, kar danes pogublja duše!« Objavo je tedaj odobril odgovorni urednik, msgr. mag. Franci Petrič. Tudi o programskem svetu, odgovornem za pornografijo v program na cerkveni T-2, še nikoli ni ene besede. V nadzornem svetu ZVONOV sta bila duhovnika kanonik Mirko Kraševec in prelat dr. Janez Gril. »Brez T-2 bi danes Zvonova veselo zvonila«, je v pogovoru za tednik REPORTER pojasnil metropolit dr. Anton Stres. V istem REPORTERJU je tudi informacija o pornografiji na T2. Metropolit torej javno pove, da brez velikega vlaganja cerkve v medijsko podjetje T2, ki je legalno razpečavalo tudi pornografijo, bi »cerkveni zvonovi« še danes veselo zvonili! P. Cestnik pravi: »Poraženi niso samo trije ali štirje odgovorni, temveč množica varčevalcev in preprostih ljudi, ki so cerkvenim ekonomom zaupali svoje certifikate in prihranke. Širše gledano je poražen vsak kristjan, ki preprosto verjame evangeliju, poskuša živeti po njem in se običajno rad šteje med pripadnike Cerkve. Skoraj bi doživel olajšanje, češ, to se pač dogaja in zgodilo se je tudi Cerkvi. Češ, nihče ni osebno obogatel. Vendar je mariborska zgodba teološko paradigmatična tranzicijska zgodba. Kajti če je bilo v imenu Božjega kraljestva dovoljeno vse to, potem ni čudno, da je v imenu zemeljskega kraljestva dovoljeno še več.« P. Branko Cestnik, klarentinski pater, koordinator zadnjega pastoralnega načrta v Cerkvi je jasen: »Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved. (!!!) Kasneje so se izgovarjali na holding, pa na zapletene lastniške povezave… Sami izgovori! » Dr. Štuhec je imel prav, ko je izjavil: » Verniki so že marsikaj požrli, bodo pa še to!« Kdo jih vzgaja? Družba rabi moralo, a ne dvojne morale.
    Franc Mihič

  6. Šola naj pripravi mlade za uravnoteženo življenje, ki gradi pozitivno osebnost človeka, tako v medsebojnih odnosih in v odnosu do dela ter ust- varjanja nasploh.

    • Starši in ne samo šola vzgajajo otroke, pri tem jim je dolžna pomagati država, tudi s tem, da z zakonom zakodira dostopnost do pornografije vsaj na domačem televizorji.
      Cerkev naj bi to podpirala, a žal ni. Pri spremembi medijskega zakona, ki je po sprejeti spremembi predpisal obvezno kodiranje pornografskih programov na domačem TV zaradi zaščite mladoletnih, ni sodelovala.
      Iniciativa za spremembo zakona o medijih je slonela na družini oz. na naju, zakoncih Mariji in Francu Mihič. Glavnino zelo intenzivnega dela, da je Inšpektor za medije na osnove naše prijave z odločbo prepovedal pornografske programe na domačem TV in da je DZ RS sprejel to spremembo, sva opravila zakonca Mihič. Pri tem sva doživela veliko javnega nasprotovanja, omaloževanja in groženj. pri čemer sem jaz ta prizadevanja še posebej zelo »drago plačal«. Ribniški župnik in dekan pa je na POP TV, v oddaji na to temo, slovenski javnosti povedal: »Zakonca Mihič po svoje razlagata sveto pismo
      Lokalni operater ribniški R- Kanal, ki je prvi prejel odločbo Inšpektorja za medije, pa je to izjavo ponovno predvajal lokalni skupnosti. Protestirala sva, a nihče naju ni podprl. Vse do danes nisva od slovenske RKC prejela pojasnila, ki sem ga večkrat zaprosil, celo javno v časopisu, to je, s čim sva pri tem delu po svoje razlagala sveto pismo. Kdaj bova dobila pojasnilo?
      Potem pa je slovenska cerkev kupila še T-2 in vanjo ogromno vlagala, čeprav je vedela, da ta prodaja in razpečava najtrše sicer kodirane pornografske programe. T- 2 je ves čas cerkvenega lastništva prodajala pornografijo. Cerkev kot lastnik podjetja, ki ima obvezen programski svet, ni poskrbela da njeno podjetje preneha prodajati velik greh in je prevladal interes cerkve, da se ohrani vloženi kapital, ter ni prodala podjetje T-2 ,kot je to dalj časa obljubljala, tudi metropolit dr. Anton Stres.
      Nihče v slovenski cerkvi ni spoznal svoje napake in odgovornost za prodajo greha in ni sam odstopil, da bi tako vsaj s tem pokazal, da sedaj ve kaj je prav in kaj greh.
      Vsi ki so odstopili, so bili k odstopu pozvani. Sedaj pa so zopet ugledni in vzorni učitelji resnice in morale, predavajo o etiki na uglednih cerkvenih šolah. Teološki fakulteti sta vzorno tudi tiho.
      Mar je to vzor za odgovornost, ki je manjka v Sloveniji kot »Sahari vode«?
      RKC pa še naprej v KATEKIZMU uči in veleva: “Pornografija je velik greh. Civilne oblasti so dolžne preprečiti proizvodnjo in razpečevanje pornografskih materialov.«

  7. Spoštovani g. Farkas,
    mučno vračanje k nestrokovnemu (in grešnemu) delovanju Mariborske nadškofije bo trajalo tako dolgo, dokler ne bodo krivci pravnomočno obsojeni. Najbolj prevratni trenutek pa bo nastal, ko se bo našel “kandidat za svetnika” in odkril verigo vseh, ki so opustili svoje dolžnosti (tako kot izpovedujemo pred sv. mašo). Ljudje nimamo drugega vira za zaupanje v Boga, kot očiščujočo se cerkev. Če ne štejem zasebne vere, ki pa jo moralni bankrot že toliko let ubija.

    • Gospa Veronika,
      največ, kar je demokratično in v skladu s človekovimi pravicami, je privesti jih pred sodnika. Dokler sodnik ne odloči drugače, so nedolžni, pa naj duhovnik Štuhec piše, kar hoče.

      Ali pa jih privedemo pred vatikansko sodišče … in spet je podobno.

      Gospa Veronika, jih boste vi ovadili? Lahko jih pa skupaj?! Jaz sam sem precej nespreten v sodniji.

        • Sveti nadangel Mihael,
          brani Zdravka v boju,
          bodi mu v pomoč zoper zlobnost
          in zalezovanje hudobnega duha.
          Ukroti naj ga vsemogočni Bog,
          ponižno zato prosimo.
          In ti vodnik nebeške vojske,
          satana in druge hudobne duhove,
          ki hodijo po svetu v pogubo duš,
          z Božjo pomočjo v pekel pahni.
          Amen.

        • Lepo od Vas, g. AlFe, da ste me poklicali nazaj. Se bova preselila pod kakšen novejši članek, velja? K temi obtoženih in obsojenih krivcev za Mariborsko afero le toliko, da upam, da bodo za g. Strehovca poskrbeli z istim zagovornikom, kot ga ima Mirko Krašovec.

  8. Berem:”Prvi sem javno napisal, da je postala Cerkev največji distributer pornografije v Sloveniji. V Družini, mislim, da leta 2007. Podjetje T2 je takrat ponujalo največ pornografskih kanalov. Zame je bilo to povsem jasno znamenje, da je Boga zamenjal drug Bog – denar. Zato pravim, da so kršili prvo božjo zapoved. Kasneje so se izgovarjali na holding, pa na zapletene lastniške povezave… Sami izgovori. Cerkev v čem takem, kot je pornografija, pač ne sme sodelovati.
    Branko Cestnik je bil eden prvih, če ne kar prvi duhovnik, ki je javno kritiziral početje klerikov v Mariboru. V intervjuju za Dnevnik je spregovoril tudi o tem …
    Kaj boste pater Branko Cestnik vi in drugi storili, ko vi pravite, da je v slovenski
    cerkvi Boga zamenjal drug Bog-denar?
    https://www.portalplus.si/2073/bog-ali-denar/

Comments are closed.