Les – gospodarska tržna niša območja!

0

Območna obrtno-podjetniška zbornica (OOZ) Ribnica deluje na območju občin Ribnica, Sodražica in Loški potok že 35 let. Zbornica ima okoli 400 članov, kateri zaposlujejo 600 ljudi. To ni malo, zato ne čudi, da je OOZ Ribnica na tem območju najpomembnejša družba z močnim vplivom na gospodarske razmere, katere diktira razvita obrt in prepoznavno podjetništvo. Kljub temu se vsiljuje vtis, da se v vseh treh lokalnih skupnostih še vedno premalo zavedajo kako pomembna sta obrt in podjetništvo za dobrobit vseh občanov. V 35 letih delovanja je OOZ Ribnica doživela kar pet sprememb naziva, ki pa jo danes uspešno vodi devet (9) članski Upravni odbor s predsednikom Francijem Veselom na čelu. Našemu povabilu na razgovor o uspehih in težavah OOZ Ribnica se je prijazno odzval sekretar Pavel Hočevar.

1) Domala ves svet vstopa v novo, še hujšo gospodarsko krizo.  Pohlep po denarju neustavljivo razkraja človeško družbo. Mnogi so prepričani da razlogi za krizo koreninijo v izginjanju morale in moralnih vrednot. Kako ocenjujete te razmere?

Trditev iz vprašanja je popolnoma na mestu. Na pretiran materializem in izgubo moralnih vrednot  opozarjajo številni strokovnjaki z različnih področij, tudi ekonomisti slutijo, da se gospodarstvo v takšni obliki bliža svojemu sesutju.

2) Bistvo kapitalizma je bila »svoboda trga«! Vse je bilo podrejeno temu »idealu«. Sedaj to ne drži več. Recesija, nacionalni javno – finančni zlomi, nelikvidnost bank in dolžniška kriza so samo nekateri najbolj nepredvidljivi elementi svetovnega gospodarstva… Kako se vse to odraža na ravni območnega delovanja OOZ Ribnica?

Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije že skoraj 20 let opozarja na problem finančne nediscipline. Opisani problemi se odražajo tudi pri poslovanju članov OOZ Ribnica. Namesto usmerjenosti v razvoj in širitev podjetij, se lastniki ukvarjajo z izterjavo plačil za že opravljeno delo, mnogi so morali zapreti svoja podjetja, mnogi odpuščajo delovno silo, približno tretjina naših podjetij se bori za dnevno preživetje in razvojno stagnira.

3) Kako se pravzaprav pripravljate na napovedano krizno leto? Imate ustanovljen krizni fond za pomoč najbolj ogroženim gospodarskim subjektom?

V Sloveniji smo sekretarji Območnih obrtno-podjetniških zbornic usposobljeni za svetovanje podjetjem v krizi,  posebnih finančnih sredstev za pomoč podjetjem v krizi pa seveda nimamo na razpolago.  »Kreditni krč«, ki kar ne pojenja pa za nas pomeni, da se država obnaša kot  zelo slab gospodar, ker je na področju bančništva ustvarila pravo anarhijo in možnosti  za razvoj gospodarskega kriminala.

4) Naj bo politika na lokalni in državni ravni še tako na slabem glasu, brez nje ne gre! Ali ste na zadnjih lokalnih volitvah konkurirali z neodvisno obrtno – podjetniško listo? Koliko obrtnikov in podjetnikov je bilo izvoljenih v občinske svete? Kako pravzaprav deluje OOZ na političnem področju?

Obrtno-podjetniški sistem je po svoji naravi delovanja apolitičen. Seveda je gospodarstvo kljub temu tako ali drugače prepleteno s politiko. OOZ Ribnica je dva mandata (1994-2002) sestavila Neodvisno listo gospodarstva, za volitve v občinski svet občine Ribnica. V obeh mandatih so bili izvoljeni predstavniki zelo dejavni, dosegli so nekaj konkretnih rezultatov. Kasneje je bilo mnenje zbornice, da njeni člani tudi preko strank pridejo v občinske svete, zato se preko njih skuša uveljavljati predloge zbornice.

5) Uspešnost lokalne skupnosti je merljiva s sprejetjem in implementacijo številnih občinskih strategij, kot so: strategija za razvoj občine, strategija za področje sociale in zdravstvo, pa strategija za šolstvo, kulturo in šport, da strategijo za razvoj malega gospodarstva, podjetništva, obrti in turizma, niti ne omenjam… Kako je s to najpomembnejšo strategijo na vašem področju delovanja?

V občini Ribnica obstaja  Odlok o razvoju malega gospodarstva, ki sta ga izdelala OOZ Ribnica in Oddelek za gospodarstvo občine Ribnica še v prejšnjem režimu. Na podlagi odloka je občina Ribnica subvencionirala obrestno mero za kratkoročne in dolgoročne kredite, določena sredstva je namenjala za izobraževanje podjetnikov in za nastope na tujih sejmih. Lokalna skupnost Ribnica je nadaljevala z utečenimi pomočmi, nakar je okrog leta 2000 vse usahnilo, saj je bilo mnenje občine, da kreditna in druga razvojna sredstva za gospodarstvo nudijo državne institucije (MG, JAPTI, Regionalni sklad za razvoj podeželja).

6) Koliko obrtno poslovnih con, podjetniških inkubatorjev za proizvodnjo in storitvene dejavnosti že imate na območju OOZ Ribnica? Ali ste že ustanovili Center za pospeševanje podjetništva in obrti (CPP)?

Skrb za načrtovanje in opremljanje prostora  je v pristojnosti občin. OOZ Ribnica je dala v preteklosti mnogo pobud za izdelavo obrtno industrijskih con. Z izjemo podjetniške cone, ki se je začela urejati že davnega leta 1986, se na občini Ribnica ni kaj prida postorilo na tem področju. Pogost izgovor je bila lastniška razdrobljenost zemljišč in dolgi postopki razlastitve. Seveda na ta izgovor ne moremo pristajat, saj imajo druga okolja v Sloveniji podobno lastniško strukturo, pa so načrtno urejali obrtne cone in s tem razvijali obrt in podjetništvo. Omeniti moram poslovno cono v kompleksu bivše kasarne, kjer je OOZ Ribnica vodila akcijo najema (1991), kasneje pa tudi odkup (1995,96) hangarjev in drugih vojaških zgradb, v katerih danes posluje okrog 30 podjetij. Tedaj je bil tudi idealen čas za ugoden odkup Doma JNA (Ideal center), vendar je bila občina Ribnica premalo aktivna. Pohvaliti  pa moram občini Loški potok in Sodražico, ki sta v svojih prostorskih aktih predvideli področje za gradnjo poslovnih objektov.

7) Kakšno vlogo in pomen ima za OOZ Ribnica Razvojni center Kočevje – Ribnica in Regijska razvojna agencija (RRA)? Kako sodelujete in kaj pričakujete od vključitve v nov program »Pokolpje«?

Sodelovanje z Razvojnim centrom Kočevje Ribnica d.o.o. je odlično, saj smo začeli skupaj delati takoj ob njegovem nastanku. Izpeljali smo mnogo projektov, kot so Natura 2000, pridobitev geografske označbe Ribniška suha roba, skupaj smo pridobili NPK Suhorobar, izpeljali smo projekt «Vzpostavljanje vsebin v Rokodelski center« pa projekt »Les kot snov kulturne dediščine«, redno organiziramo predavanja na temo »Pridobivanje  evropskih sredstev«, organiziramo pa tudi druge zanimive delavnice, ki so za podjetništvo aktualne.

8) Kateri so vaši prioritetni razvojni načrti v kratkoročnem in dolgoročnem smislu v sklopu evropske finančne perspektive za obdobje 2007 – 2014, ki se počasi izteka? Koliko denarja pričakujete iz kohezijskih skladov za to območje? Imate na voljo dovolj in pred vsem ustrezne projekte?

Na podlagi Akta za mala in srednja podjetja, ki ga je izdala EU in podpisala tudi Slovenija, se skupaj z OZS trudimo, da bi pridobili takšno gospodarsko okolje, ki bi dalo najboljše rezultate. Jasno je, da je malo podjetništvo najbolj napreden del gospodarstva, tako glede prilagajanja trenutnim razmeram, kot novega zaposlovanja in inovativnosti. Na žalost ugotavljamo, da je Akt za Slovenijo samo eden od mnogih evropskih direktiv, ki se jih ne izpolnjuje.

Pri pridobivanju sredstev, pa se zbornica zaradi svoje majhnosti, vključuje v projekte kot partner ali kot nosilec v družbi partnerjev.   V projektih, ki sem jih že omenil, smo vodili projekt »Vzpostavljanje vsebin v Rokodelski center, v letih 2012 in 2013 pa bomo nosilci projekta »Izvajanje nacionalne poklicne kvalifikacije Suhorobar«.

Sicer pa je osnovna naloga zbornice glede pridobivanja sredstev iz EU strukturnih skladov ta, da tekoče informira svoje člane o razpisih in jih usposablja ter pripravlja na uspešno kandidiranje.  Menim, da učinkovito opravljamo servis.

9) Kako ste zadovoljni z naložbami lokalnih skupnosti v razvoj obrti in podjetništva? Ali imate morda kakšno skupno usklajevalno telo? Kako je z umeščanjem vaših pobud in načrtov v občinske proračune?

Na ravni občine Ribnica, v kateri deluje 80% članov zbornice, moram biti  kritičen. Veliko potrebo po poslovnih prostorih je rešila bivša kasarna in propad Rika, na pogorišču katerega je zraslo več malih podjetij. Nastanek podjetij v zadnjem obdobju je bolj trma in vztrajnost posameznikov, ki včasih izgubljajo ogromno časa, denarja in energije, za kakšen komunalni priključek. Večina podjetnikov začne doma v manjših prostorih, problem pa nastane, ko se želijo širiti. Tedaj postane jasno, kakšno olajšanje bi predstavljala komunalno urejena zemljišča. Prepričan sem tudi, da smo zaradi nepripravljenih zazidljivih zemljišč izgubili kar nekaj zunanjih investitorjev, ki bi pripeljali nove programe in na novo zaposlovali. Ribniška dolina je slabo uro vožnje do Ljubljane, ljudje so pridni  in imajo znanje, vendar se vse prepogosto odločajo za odhod iz doline. Zaradi tega ne držimo »križem rok«. Občini Ribnica smo v zadnjem času posredovali  tri pobude za izboljšanje razmer, kjer pa ni pravega odziva. Pred uvedbo lokalne samouprave so se vodilni gospodarstveniki pogosto srečevali  z vodilnimi iz občine in skupaj  razpravljali o bodočem razvoju, naložbah itd … Sam sem vsem dosedanjim županom predlagal, naj imenujejo neko neformalno ekipo gospodarstvenikov, ki bi bila s svojim znanjem in izkušnjami lahko v veliko pomoč prav občinam.  Moram priznati, da ne vem, zakaj ne sprejmejo ponujene pomoči.

10) Problematika okolja postaja globalni problem. Težke industrije na vašem območju sicer ni, vendar me vseeno zanima, kako se spopadate z zatečeno okoljsko degradacijo prostora? Kje so najhujše potencialne nevarnosti in kako jih načrtujete preseči?

V občinah Sodražica in Loški potok ne vidim posebnih problemov v pozidavi prostora. Pojavil se je sicer problem v Sodražici, kjer eno izmed podjetij s svojo proizvodnjo vpliva na onesnaženost okolja. Kolikor mi je znano, pa so inšpekcijske službe ugotovile, da gre za onesnaženje, ki je v skladu z zakonskimi  predpisi.

Prostorski problem pa vidim v občini Ribnica, ki je zadnja desetletja nastajal ravno zaradi pomanjkanja dolgoročne strategije. Obvoznica je predmet razprav že toliko časa, da je sedaj skoraj nemogoče izpeljati primerno traso. Pomanjkanje  gospodarnega načrtovanja se kaže tudi v pozidavi poslovnih in proizvodnih prostorov. Mesto Ribnica je obkrožena s kompleksom bivšega Rika, z Obrtno cono Breg, s podjetjem Fipis, s kompleksom bivše kasarne in z največjim podjetjem Inles, ki je sedaj že neposredno ob bivalnem delu mestnega jedra.

Omenjeni problemi nam jasno kažejo, kako pomembno je skrbno načrtovanje pozidave prostora, ki pa še vedno nima pravne osnove, to je – novi prostorski načrt občine! Zaradi velike občutljivosti prostorske problematike, je zbornica že večkrat pozvala lokalno skupnost in potencialne podjetnike-investitorje k sodelovanju, vendar brez bistvenega uspeha. Posledice dolgotrajnega sprejemanje prostorskega plana pa so, da je kar nekaj podjetnikov odstopilo od nameravanih naložb in širitev, saj poslovna priložnost ne čaka!

11) Lani je Pahorjeva vlada v odhajanju sprejela ukrep, s katerim je zaostrila pogoje gotovinskega poslovanja z limitiranim zneskom 50 €, ki ga sme v gotovini plačati poslovni subjekt! Kako so ta zgrešeni ukrep sprejeli vaši člani? Kaj ugotavljate z analizo stanja?

Seveda so tudi naši člani dokaj burno sprejeli ta »gotovinski« ukrep. Dejstvo, da v EU ni tako nizkega limita, v večini držav ga sploh ni, pove zadosti. Argumenti vlade niti približno ne zdržijo, zato razmišljamo, da gre najbrž za bančni lobi, saj bodo imeli od tega koristi le banke na račun provizij. Na vso problematiko se mi poraja vprašanje, kako država z lahkoto sprejema usodne neživljenjske ukrepe?

12) Tudi novela zakona o finančnem poslovanju »buri duhove«, saj je po mnenju nekaterih v nasprotju s temeljnimi načeli evropskega akta za mala podjetja! Kakšne ukrepe ste pripravili? Ali nova vlada prinaša več upanja za obrtnike in podjetnike?

V najinem razgovoru sem že omenil odnos slovenske vlade do evropskega akta za mala podjetja. Če sem čisto iskren, si upam v svojem imenu in v imenu članov zbornice trditi, da nikomur  več ne verjamemo, dokler se ne zgodi. Samo želimo si, da bo nova vlada, katerakoli že bo, vzpostavila pravno stanje, ki bo omogočilo izkoristek vseh potencialov, ki jih prinaša obrt in podjetništvo.

13) Območje, ki ga pokriva OOZ Ribnica je izredno bogato z gozdom. Kako je potem mogoče, da izkoriščanje gozda stagnira in da celo prihaja do zapiranje žag? V čem je težava, da namesto finalnih lesenih proizvodov, prodajate in to celo na tuje trge – samo in zgolj hlodovino!? Ali imate vizijo, strategijo in konkretni načrt, kako boste v kratkoročnem in dolgoročnem smislu presegli to zadrego? Kako naj vendar les postane najpomembnejša gospodarska tržna niša na vašem območju?

Pravzaprav vam ne morem odgovoriti na zastavljena vprašanja, saj je država tista, ki katastrofalno gospodari z nacionalnim bogastvom, in je ni druge sile, ki lahko karkoli stori.

Konec leta 2011  smo imeli v Sodražici srečanje lesnih predelovalcev in druge zainteresirane javnosti na temo, Les kot strateška nacionalna surovina. V res dolgi razpravi je 40 prisotnih izražalo gnev nad državo, ki ne zmore minimuma dobrega gospodarja. Prevladovalo je enotno vprašanje, kaj se res ne da nič ukreniti?  Pričevanja lesarjev, ki les vozijo od drugod, so samo še podžgala zgražanje. Srečanje se je končalo z ugotovitvijo, da lahko samo opozarjamo in upamo na čudež!

Morda menite, da sem prevelik pesimist, kar ni res! Poznam naše kraje, poznam ljudi, ki imajo delovne navade in vem, da so sposobni domačemu lesu dodati veliko dodane vrednosti. Za rešitev problema se je dobro obrniti v preteklost, ko so znali naši predniki predelati vse vrste lesov in zato je bil »Ribnčan« s suho robo znan po celem svetu.

Prepričan sem, da gospodarno izkoriščanje lesa lahko zaposli vse prebivalstvo naših krajev in omogoči velik razvoj.

Gospod sekretar, najlepša hvala za sodelovanje in izčrpne odgovore. Ljudje iz tega konca Slovenije se že pregovorno odlikujejo z delavnostjo, kljubovalnostjo in iznajdljivostjo! Zato ne dvomim, da vam s skupnimi močmi ne bo uspelo!

Foto: Šilc portal

Opomba: pogovor je bil objavljen v reviji Kočevski utrip