Les je očarljiv

0

V ponedeljek 14. maja 2012 je bila v Cankarjevem domu v Ljubljani otvoritev razstave Čar lesa. Razstava prikazuje industrijske izdelke za notranjo opremo in unikatne ter umetniške izdelke iz lesa. Otvoritve se je udeležilo več kot 200 ljudi.

Razstavljeno je več deset izdelkov iz lesa, ob vsakem je tudi podatek, koliko pripomore k zmanjšanju ogljikovega dioksida v ozračju

Razstavo so organizirali so Svet za les, Oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete, Gozdarski inštitut Slovenije, Visoka šola za dizajn in Mestna občina Ljubljana. Na otvoritvi so govorili prof. dr. Franc Pohleven, prof. dr. Mihael Toman – dekan Biotehniške fakultete, mag. Darinka Kozinc – predsednica Zveze lesarjev Slovenije in dr.Danilo Tũrk – predsednik RS Slovenije, ki je kot častni pokrovitelj razstavo tudi odprl. Razstava Čar lesa je vsako leto v Cankarjevem domu od leta 2009. Tam bo letos razstava do 22. maja, potem pa jo bodo preselili na Magistrat, kjer bo do 8. Junija.

V katalogu razstave – brošuri, ki so jo izdali organizatorji, je zapisano:

»Les je dar narave, saj nastaja s procesom fotosinteze, s pomočjo sonca in ogljikovega dioksida. Je naravno obnovljiv ter ustreza načelom sonaravnosti in trajnosti. Za predelavo lesa v izdelke je potrebno malo energije. Lesni izdelki v obdobju uporabe podaljšajo skladiščenje ogljikovega dioksida. Lesne izdelke po koncu uporabe lahko uporabimo za pridobivanje energije.«

In še: »V času gospodarske in okoljske krize sta predelava lesa in raba lesnih izdelkov izrednega pomena. S svojim lesnim bogastvom ima Slovenija neizmerne možnosti za preusmeritev na energetsko varčno in okolju prijazno (zeleno) industrijo.«

Mag. Darinka Kozinc, predsednica Zveze lesarjev Slovenije, je  v svojem nagovoru ob odprtju razstave nanizala vrsto dejstev o pomenu lesa v razvoju gospodarstva Slovenije in ovir pri tem. Med drugim je spomnila, da so na Slovenskem pred sto leti mnogo bolj živeli z lesom in za primer navedla izdelek iz lesa – trinožen sedež, ki so ga  pri delu uporabljali čevljarji. Bil je funkcionalen in udoben. Pred nedavnim, je dejala, so nekje pri nas posekali star slivov nasad. Znani arhitekt in oblikovale lesenih izdelkov prof. Janez Suhadolc meni, da je slivov les najlepši. Vendar se ni našel mojster, ki bi iz posekanega slivovega nasada izbral vsaj kakšen kos in iz njega naredil kaj lepega, kot bi ta les zaslužil. Morda tudi zato, ker se pri nas nič ne splača. Tudi pridelovanje hrane se ni splačalo, zdaj pa smo zgroženi ob nizki samooskrbi s hrano, o tem poročajo mediji, so okrogle mize.

Ob branju razstavnega kataloga in poslušanju otvoritvenih nagovorov sem premišljeval med drugim o dveh zapisanih oziroma slišanih trditvah.

Najprej tale: Lesno bogastvo daje Sloveniji neizmerne možnosti za okolju prijazno industrijo. Sem velik ljubitelj lesa in zagovornik njegove rabe na vseh možnih področjih. Vendar me besede kot so »neizmerno«, ali » »neizčrpno«, ki jih v zvezi z gozdovi in lesom lahko večkrat zasledim tudi v medijih, zbodejo. Nič v naravi ni neizčrpno. Vse naravne vire moramo rabiti zmerno in načrtno. Načrtovanje pri pridobivanju lesa v Sloveniji ima že dolgo tradicijo. Prvi pravi gozdnogospodarski načrt je bil izdelan v drugi polovici 18. stoletja (tako imenovani Flameckov načrt za Trnovski gozd). Dandanes je gozdnogospodarsko načrtovanje pomembna naloga javne gozdarske službe, ki pa ob varčevalnih ukrepih v naši državi nima več dovolj denarja za opravljanje terenskih del.

In druga misel: Posekana slivova drevesa, ki jih je omenila predsednica Zveze lesarjev Slovenije, so porabili za drva. Menim, da jih lastnik ni znal ali hotel prodati za kaj drugega. Na licitaciji visoko vrednega lesa, ki jo vsako leto organizirajo v Slovenj Gradcu, bi tak les dosegel gotovo veliko višjo ceno kakor drva.

Nedvomno je za Slovenijo gozdno bogastvo priložnost za razvoj gospodarstva. Da bi bilo učinkovito  uporabljeno pa je potrebno marsikaj. Od osveščenosti in motivacije prebivalcev države, povezovanja, in sodelovanja lastnikov gozdov in strokovnih inštitucij, ter posluha in modrosti političnih odločevalcev. Vse to lahko deluje le s premišljenim strateškim in akcijskim načrtovanjem na vseh ustreznih ravneh.

Foto: Tone Lesnik