Meteorski roj Pezeidi ali solze sv. Lovrenca pod Luno

0
4379

Ponoči med 12. in 13. avgustom, kakor vsako leto, nas bo obiskal meteorski roj (utrinkov) Perzeidov ali solze svetega Lovrenca. Roj je aktiven od 17. julija do 24. avgusta in v tem času goduje sveti Lovrenc 10. avgusta in zato so roj poimenovali po njem. Perzeidi so bogat meteorski roj, ki so ostanek kometa Swift – Tuttle. Meteorji se imenujejo Perzeidi po radiantu (od koder navidezno prihajajo), ki leži v ozvezdju Perzej.

V teh poletnih dneh si vzemite nekaj ur za opazovanja neba in upate, da boste opazili zdrs kakšnega lepega utrinka. Debela Luna pred ščipom je ozvezdju Strelca na južni strani nebesnega svoda. Če se boste podali izven urbanih mest, potem si poiščite udobno mesto, ki je odprto proti severovzhodu in se obrnite pogled v to smer. Luna naj bo za vašim hrbtom. Nadzirajte zenit in velik del nebesnega svoda. Žal bo Lunin sij zakril šibkejše utrinke. Perzeidi so znani, da redno postrežejo z boloidi. To so utrinki, ki lahko presežejo Venerin sij in na nebu pusti dolg barvast fosforescenten traksmaragdne in oranžne barve. Utrinke opazujemo z prostimi očmi. Ne pozabite si vzeti s seboj kakšen blok, da si zapišete: kdaj in kje ste opazovali, vreme, število utrinkov itd …

Navdušenci bodo poskušali ujeti kakšen meteor v fotoaparat

Meteorje najlažje fotografiramo z digitalnimi zrcalno refleksnimi fotoaparati (DSLR). Ključnega pomena pri fotografiranju meteorjev je, da fotoaparat uporabljamo v ročnem načinu, ki je običajno označen z M. Ne smemo pozabiti na foto stojalo. Na fotoaparatu nastavimo naslednje nastavitve:

Občutljivost (ISO): z višanjem občutljivosti bomo lahko posneli šibkejše meteorje, vendar pa postane bolj opazen termični šum. Iz izkušenj določimo optimalno vrednost šuma, ki običajno znaša ISO 800 ali ISO 1600. Količina šuma je odvisna tudi od okoliške temperature in dolžine ekspozicije. Čas osvetlitve. Z dolžino ekspozicije fotoaparatu določimo, kako dolgo naj zbira svetlobo. . Tipične vrednosti ekspozicije znašajo med 30 in 60 s, lahko pa uporabljamo tudi daljše čase, vendar pa z daljšimi časi zvezde več niso točkaste, količina šuma narašča, prav tako pa svetlobno onesnaženje postane bolj moteče.

Pri fotografiranju meteorjev uporabljamo objektive, ki imajo čim nižjo vrednost zaslonke, torej svetlobno hitre objektive, ki so čim bolj odprti in zato zberejo več svetlobe, npr f/2 ali f/3,5. Vendar z nižanjem vrednosti zaslonke naraščajo tudi optične napake objektiva, ki so na zvezdah še posebej opazne. Iz tega razloga je zato priporočljivo objektiv nekoliko zapreti, optimalno vrednost pa moramo določiti iz izkušenj.

Doživetje lepote Stvarstva in ob tem tudi njegovo dinamiko

Meteorji se naključno pojavljajo na nebu, zato je načeloma vseeno, katero smer neba fotografiramo. Svetli meteorji se najgosteje pojavljajo v bližini obzorja, zato fotoaparat usmerimo proti obzorju. Pazimo, da obzorje ne zajema večjega dela obzorja, ampak samo manjši del, še boljše pa je, če fotoaparat usmerimo nizko nad obzorjem. Izogibamo se hišam, drevju in drugim predmetom, ki nam zastirajo nebo. Načeloma se izogibamo tudi Lune in fotoaparat usmerimo čim bolj vstran. Ker Luna osvetli nebo, nekoliko tudi skrajšamo ekspozicijo. Pri daljših ekspozicijah se lahko objektiv zarosi, zato ga je potrebno odrositi, kar storimo tako, da ga segrejemo. To najlažje storimo s fenom, lahko pa ga vstavimo v žep ali pa ga odrosimo z mahanjem roke pred objekti.

Če se boste podali na opazovanje Perzeidov in boste v miru prisluhnili tišini ter zrli v nebesni svod, boste lahko doživeli lepoto Stvarstva in ob tem tudi njegovo dinamiko.

Prijava

Za komentiranje se prijavite