V Avstriji je že v polnem teku supervolilno leto. Volivke in volivci so že odvolili na štirih deželnozborskih volitvah, jeseni pa jih čakajo še velike, se pravi, državnozborske volitve.
Srečni krščanski demokrati
Za avstrijske razmere precej nenavadno sta se morala od svojih stolčkov v letošnji pomladi posloviti en deželni glavar in ena deželna glavarka. Obakrat so bili posredi finančni škandali, zato ni čudno, da so svobodnjaki Gerharda Dörflerja na Koroškem in socialdemokrati Gabi Burgstaller na Salzburškem beležili dvomestne izgube v odstotnih točkah. In če so si socialdemokrati lahko rane nekoliko polizali vsaj zaradi bleščečega uspeha svojega Petra Kaiserja v najjužnejši zvezni deželi, je pohod Strachejevih svobodnjakov vsaj začasno najbrž ustavljen, čeprav se lahko ob koroškem debaklu vsaj malo zgovarjajo, da Haiderjevi dediči niso čisto njihovi. Ampak razen v nedeljo na Salzburškem niso uspeli kljub izgubam velikih strank nikjer vknjižiti plusa. Marsikaj je k temu seveda prispeval novinec na avstrijski politični sceni, milijarder Frank Stronach s svojo stranko, ki se je to pomlad prebila v tri od štirih deželnih zborov, v celovškem pa jo med drugim zastopa celo koroški Slovenec.
Najširši nasmeh lahko imajo v krščanskodemokratski Avstrijski ljudski stranki. Na vseh štirih odločanjih so dobili manj glasov kot pred štirimi ali petimi leti. Toda povsod se je obrnilo tako, da so pravzaprav obveljali za zmagovalce. Na Koroškem je šel po zlu en mandat, a je bilo omenjeno v primerjavi z nekdanjimi svobodnjaškimi partnerji drobiž, obenem pa sta nova voditelja dajala vtis, da mislita s prečiščenjem resno, zaradi česar je ÖVP postala del rdeče-zeleno-črne reformne koalicije. V Spodnji Avstriji ni minusa pred dosežkom sploh nihče opazil, saj je že dvajset let gospodujočemu deželnemu knezu Erwinu Pröllu uspelo prepričljivo ubraniti absolutno večino v deželnem zboru in v deželni vladi. Na Tirolskem je 39,4 odstotka glasov sicer videti malo v primerjavi s 65 odstotki pred tridesetimi in petdesetimi še pred desetimi leti, vendar je zaradi razcepljenosti strankarskega prizorišča zmaga še vedno prepričljiva, še bolj, če pomislimo, da še kar nekaj list politično korenini v deželni Ljudski stranki. Najbolj paradoksalen je slednjič salzburški uspeh. Konservativci so bili skupaj s socialdemokrati precej zapleteni v finančne škandale, za kar so bili “nagrajeni” z izgubo 7,5 odstotne točke glasov. Kar je še vedno prineslo dobrih pet odstotnih točk prednosti pred povsem poraženimi socialdemokrati in glavno nagrado – vrnitev na položaj deželnega glavarja po devetih letih posta. Da, lepo je biti lucky loser.
Dobri obeti za zelene
Drugače kot konservativci so bili zeleni povsod boljši kot na prejšnjih odločanjih. Najspektakularnejši je bil narastek v obeh deželah s finančnimi malverzacijami, tj. na Koroškem in Salzburškem. V slednji deželi so se sploh prvič v zgodovini na deželni ravni povzpeli čez dvajset odstotkov glasov. Zna se zgoditi, da bodo zaradi tega na koncu pristali v treh od štirih deželnih vlad. Kar je po dolgih letih, ko so zeleni blesteli predvsem v javnomnenjskih raziskavah, na volitvah samih pa manj, dobra napoved pred jesensko odločilno tekmo. Ta je potem, ko je že kazalo na relativno lahek sprehod “rdečih” do prvega mesta, zaradi številnih zmagovitih porazov koalicijske ÖVP verjetno spet odprta. A kdor koli bo zmagal, bo v trenutnih razmerah vesel slehernega dosežka nad četrtino glasov.
Foto: Wikipedia
