Leninovih sto petdeset let

0
Lenin je bil ena od osebnosti, ki so najmočneje zaznamovale 20. stoletje; ker pa je projekt, ki ga je vodil, propadel, sta šla z njim v pozabo tudi njegovo delo in ime.

Ob 150. obletnici rojstva ugotavljamo dvoje: Lenin je bil ena od osebnosti, ki so najmočneje zaznamovale 20. stoletje; ker pa je projekt, ki ga je vodil, propadel, sta šla z njim v pozabo tudi njegovo delo in ime.

Leninovih sto petdeset let

Lenin je v oktobrski revoluciji leta 1917 rusko carstvo preobrazil v Sovjetsko zvezo (SZ), ta pa je vodila proces, v katerem naj bi komunizem osvojil cel svet. Ta projekt se je leta 1989 zlomil, nekaj let pozneje je razpadla tudi SZ. Režimi, ki so nastali kot leninistični, so še vedno na oblasti v nekaterih državah: na Kitajskem, v Severni Koreji, Vietnamu, na Kubi :.. Drugje, kjer so se s simbolnim padcem berlinskega zidu otresli sovjetskega nadzora, pa je komunizem ostal globoko v glavah novih rodov. Tudi pri nas lahko rečemo, da je spomina na Lenina šibak, njegove ideje pa so prisotne celo v generaciji, ki se je rodila po padcu komunizma.

Ob 150. obletnici njegovega rojstva se spomnimo na dve poglavji iz življenja človeka, ki je vodil projekt komunizma. Predstavili bomo zgodnje in zadnje poglavje v njegovem življenju.

Lenin se je kot najstnik srečal z revolucionarnimi gibanji

Vladimir Iljič Uljanov, ki se je od leta 1901 imenoval Lenin, se je rodil 22. aprila 1870 v Simbirsku ob Volgi. Odraščal je v konservativno-liberalni družini. Njegov oče je bil zaradi zaslug za izboljšavo v šolstvu povzdignjen v pripadnika nižjega plemstva. Dogodek, ki je zaznamoval Leninovo življenje, je bila usmrtitev njegovega brata Aleksandra leta 1887 zaradi sodelovanja pri pripravah na atentat na skrajno reakcionarnega carja Aleksandra III. (1845–1894). Takrat se je prvič srečal z revolucionarnimi gibanji v Rusiji.

Študij je končal, v pregnanstvu pa študiral marksizem

Lenin je študiral pravo na Univerzi v Kazanu, a ker se je zapletel v revolucionarno delo, je izgubil pravice rednega študenta. Leta 1891 je kot zunanji študent vendarle opravil zaključni izpit na Univerzi v Sankt Peterburgu. Tam je leta 1893 začel delati kot odvetnik. Navezal je številne stike z revolucionarnimi krogi in leta 1895 v Sankt Peterburgu ustanovil Bojno zvezo za osvoboditev delavskega razreda. Dve leti pozneje so ga zaradi prevratniške agitacije med delavci aretirali in ga za tri leta pregnali v Sibirijo. Življenje v sibirskem kraju Šušensko blizu izvira Jeniseja zanj ni bilo pretežko. Leta 1898 se je poročil z Nadeždo Krupsko in leta pregnanstva izkoristil za intenziven študij marksistične in sodobne ekonomske literature. Plod tega dela je bila knjiga Razvoj kapitalizma v Rusiji, ki je izšla leta 1898.

Možganska kap ga je izključila iz političnega življenja

Tako se je začelo življenje in delo tega človeka. Končalo pa se je, kot sledi v nadaljevanju tega zapisa. V letu 1921 je postajal vse bolj bolan, imel je stalne glavobole, mučila ga je nespečnost, tako da so mu sodelavci priporočili, naj se vsaj za nekaj časa preseli na svoje posestvo v Gorkem. Marca 1922 se je Lenin zadnjič udeležil kongresa ruske partije, saj se je njegovo zdravstveno stanje potem hitro poslabšalo.

Maja 1922 ga je prvič zadela možganska kap in ga s tem izključila iz političnega življenja. 20. novembra 1922 je imel zadnji javni govor pred člani moskovskega sovjeta, 16. decembra pa ga je kap zadela še drugič. V marcu 1923 je utrpel tretjo kap, kar ga je tudi spodbudilo, da je končal svojo politično kariero, saj po njej ni bil sposoben govoriti niti se sam premikati, a je kljub vsemu ostal uradni vodja komunistične partije vse do smrti. Točen vzrok Leninove smrti ni znan, vendar je splošno sprejeta teorija, da je umri zaradi sifilisa.

Lenin z nasledniki ni imel sreče …

Pred smrtjo je Lenin kot vladar izdal številne dokumente, med njimi je bil testament (predlog sprememb v strukturi sovjetov), dokument, delno ga je navdihnila t i. gruzijska afera leta 1922, v katerem je negativno ocenil vse potencialne naslednike. V tem dokumentu je kritiziral številne komuniste na visokih položajih, vključno s Stalinom, Zinovjevim, Kamenjevom, Buharinom in Trockim. Takratnemu generalnemu sekretarju Josipu Stalinu je Lenin očital brutalnost in brezkompromisnost pri doseganju svojih ciljev, kajti imel ga je za nepredvidljivega. Predlagal je, da tovariši najdejo način, da ga odstranijo z delovnega mesta, ker je bil po njegovem mnenju nevzdržen generalni sekretar.

Lenin je umrl 21. januarja 1924 ob 18.50 po moskovskem času v starosti 53 let na svojem posestvu v Gorkem. Kraj je bil kasneje njemu v čast preimenovan v Gorki Leninskiye. Po smrti so njegovo truplo postavili na ogled, v štirih dneh si ga je ogledalo več kot devetsto tisoč žalujočih. Njegovo telo so potem mumificirali ter ga postavili na ogled v mavzolej ob Kremlju, kjer je še zdaj … (Vir: Wikipedija)