Le vkup, le vkup …

42
358

uporKvarner je pred dobrimi 100 leti postal zelo priljubljena počitniška destinacija premožnih meščanov in plemičev Habsburške monarhije. Po drugi svetovni vojni je številne stare aristokratske dvorce in lepe obalne parcele zasedla nova partijska »elita«. V letošnjem poletju sem plaval v prijetnem lošinjskem zalivu Zabodarski in se razgledoval po okolici. Razkošne kamnite vile v zalivu in okolici so bile oziroma so še vedno last Stanovnika, Kardelja, Velebita in drugih partijskih veljakov. Ko so prevzeli oblast in uničili staro mestjanarsko elito, proti kateri so vselej glasno rohneli, so sami pričeli požrešno uživati »pridobitve revolucije« (polnjenje partijskih vil z umetninami Federalnega zbirnega centra, nabava najboljših kapitalističnih alkoholnih pijač za komuniste v organizaciji Ivana Mačka, divji lov na zaščitene živalske vrste …)

Rdeče plemstvo je uspešno preživelo turbulentna leta 1988-1991. Odtlej kontinuirano izsesava državno zakladnico in z malo modifikacijami restavrira totalitarno državo. Staro ideologijo so nalili v nove mehove: v šolo, medije, sodstvo, zgodovinopisje, gospodarstvo… Posledice tega se kažejo v rekordnem kršenju človekovih pravic (ECHR Report by Human Rights Violation Rate) rekordno nizki politični kulturi (The Economist, 2010), skorumpiranem gospodarstvu (po raziskavi ugledne nemške revije Die Welt smo slabši od Kenije in Nigerije), neperspektivnih šolskih programih, nezaposlenosti, begu možganov, medijski nesvobodi, strahu, visoki samomorilnosti, odpovedi zdrave pameti (prim. Družinskega zakonika) …

Družbena kriza sama po sebi še ne pomeni dokončnega propada. Beseda »kriza« izhaja iz grščine (κρῑ́νω) in med drugim pomeni točko odločitve, priložnost, ko lahko obrnemo stvari na bolje. Naši predniki so se v septembru 1848, ko se je takratna država znašla v globoki krizi, odločili za odpravo habsburškega fevdalizma. Ključno vprašanje za našo prihodnost pa je, ali se bomo v tem desetletju odločili za odpravo partijskega …

Habsburški fevdalci so se ob odpravi fevdalizma leta 1848 odpovedali delu vrednosti fevdalne posesti. Izkušnja preteklih 20 let nas uči, da se za razliko od prvih naši komunisti in njihovi potomci zlepa ne bodo odpovedali niti 1 privilegiju, niti 1 državnemu podjetju, niti 1 centu. Konfrontacija s totalitarizmom ne bo žametna. Uspešna pa bo samo, če bo demokratični tabor enoten (stalna diferenciacija slovenske pomadi je zato ključ partijskega uspeha) in ne bo nasedal cenenim pozivom k »spravi«, »pomiritvi«, ipd. Partija namreč razumeva spravo kot ohranjanje statusa quo. Ne odpiramo »ideoloških tem«, ne brskamo po preteklosti in čakamo, da stari revolucionarji umrejo in stvari se bodo uredile same po sebi… Zmota! Nič se ne bo uredilo samo po sebi! To zmotno mišljenje pomagajo ohranjati tudi mnogi dušni pastirji, ki so zreducirali zelo kompleksno vprašanje sprave na »odpustimo in se ljubimo«, podobno kot je Tetzel pred stoletji skrčil bogato teološko institucijo odpustkov na: »Ko denar zazvončklja v skrinjici, poleti vaša duša iz pekla«.

Preprodajalci s spravo so se pri nas začeli krepiti že v zadnji četrtini prejšnjega stoletja, ko so nekateri duhovniki, bogoslovni profesorji in celo pomožni škof propagirali dialog in sodelovanje med kristjani in marksisti (pestro branje v reviji Znamenje). Mnogi duhovniki so pod vplivom »časa« komunistom dali legitimnost in kljub svarilom politične emigracije z njimi sodelovali. Na vseh nivojih pred in po letu 1991. Tudi na gospodarskem, saj je partija obdržala v rokah večino omembe vrednih kapitalskih bazenov, po katerih so tudi cerkveni gospodarstveniki radi čofotali. Epilog je bil grd, kar najbolje vedo v Mariborski nadškofiji.

Največja škoda, ki so jo Cerkvi povzročili preprodajalci s spravo, pa ni ekonomska, ampak moralna. Slovenski »Tetzli« namreč najbolj hromijo »hrbtenico opozicije«, kot je Udba v svojih dokumentih poimenovala Cerkev. Ko se bomo kristjani otresli teh preprodajalcev, bo naša vera bolj globoka, hrbtenica bolj pokončna, življenje bolj koherentno in odprto. Predvsem pa se ne bomo bali iti iz varne zakristije na ulice, kjer bomo jasno povedali, da nočemo biti več drugorazredni tlačani.

A brez dobre lustracijske zakonodaje se rdečih fevdalcev ne znebimo nikoli. Propadajoči fevdalni red leta 1848 ni tako usodno hromil slovenskih dežel, pa so naši predniki (npr. na Igu) krepko udarili po njem. Kje je korajža 167 let kasneje, ko gre za vprašanje narodovega obstoja? Ogenj in vile nas tokrat ne bodo rešili, ker ima policija zelo dober vodni top. Za spremembo lahko uporabimo molitve in volitve.

Oboje!

_______________
Časnik je še vedno brezplačen, ni pa zastonj in ne poceni. Če hočete in zmorete, lahko njegov obstoj podprete z donacijo.


42 KOMENTARJI

  1. Zelo dobro napisano.

    Posebej mi je všeč, da je uporabil mojo oznako sistema v Sloveniji o kateri že dolgo pišem: fevdalizem, trajna last nad kapitalom in tlačani, nesposobnost investiranja, ni konkurence, vse institucije so jim podrejene, ne znajo gospodariti, znajo pa okrutno gospodovati.

    • Res. S tem da v Cerkvi zadeve segajo še bolj nazaj. V pismih škofa Rožmana krškemu škofu (na hrvaškem je Cerkev bolj odločno reagirala proti komunizmu) mu je stalno pametoval, kako v Sloveniji “Cerkev ima izkušnjo” kako s komunisti in “mi vemo kako je treba”.
      In kako vedo se je pokazalo. Od skoraj 800 procesov na sodiščih so izgubili VSE! Do zadnjega.
      In še danes menda vedo kako je treba. Zato noben duhovnik ne bo niti prebral tega portala in teh člankov, kaj šele da bi se kdo zdramil.

  2. Naj bo “politična pomlad” kar tiho, ko je odgovorna urednica ONE, ga. Sabina Obolnar,25. avgusta v ONI blokirala vse nadaljnje objave pisem bralcev na temo sprave!
    Ali je to konec svobode mišljenja in javnega izražanja, posebej na temo sprave?
    Ali je potem prav tudi za nekatere teologe, zgodovinarje desnice?
    Ali je to še demokracija?
    Kaj menijo državljani, demokrati, politiki, poslanci?
    Ali bo kdo na politični desnici sploh kaj ukrenil?

    Gospod Anton Drobnič je javno zapisal: “Resnici najbolj škodi miselna lenoba!”

  3. Tudi na desnici obsodba spravnih zablod?

    Tako poziva javnost Tit Turnšek, predsednik ZZB NOB, ki venomer žuga: »Z izdajalci sprava ni mogoča«. To je lahko vsakomur razumljivo in sprejemljivo. Toda kdo so res bili izdajalci? ZZB namreč vseskozi zanika kruto dejstvo, da je bila med okupacijo, med NOB, izvedena tudi boljševistična revolucija, to je državljanska vojna, v kateri je zmagala revolucionarna stran, žrtve na obeh straneh pa ogromne! Kdo je začel revolucijo po okupaciji l. 1941 pa se menda ve? Berem tudi, da so domači izdajalci vsi, ki sodelovali z okupatorjem pa naj je bil vzvod kar koli. Res enostavna obtožba? To je bežanje od resnice, da je bila revolucija za mnoge nevarnejša in okrutnejša za golo preživetje, ko so zgolj besedno nasprotovali boljševistični komunistični revoluciji in so se v svoji nemoči zatekli celo pod zaščito okupatorja. Tedanji komunisti so namreč že med NOB poskrbeli, da so bili med vojno in po vojni likvidirani vsi, ki so bili ali bi lahko bili nasprotniki revolucije in enopartijske oblasti, ki je potem lahko kršila človekove pravice. Dokaz so žrtve in odkrita in še neodkrita številna grobišča po naši domovini. ZBB je in je bila vseskozi prva zagovornica »Partije in revolucije«, a sedaj revolucijo taji, enako kot taji tedaj »edino pravega zaveznika in prijatelja« Stalina, ki je najbolj sprevrženo paktiral s Hitlerjevimi nacisti in japonskimi fašisti, seveda na škodo mnogih narodov in tudi na škodo mnogih »idealistov«, dokler ni Hitler napadel SZ. Ponovim. Dejstvo je, da je med okupacijo pri nas žal potekala tudi državljanska vojna, v kateri ne moremo govoriti o premagani strani, da so to bili enostavno izdajalci naroda, drugi pa le zmagovalci nad okupatorjem, in pa zmagovalci v revoluciji, a proti revolucionarjev naj sploh ne bi bilo, saj so bili samo izdajalci? Skrajno nelogična, nepoštena trditev in zavajanje, ki že desetletja traja in narod venomer znova razdvaja in žali vse demokrate. Žali seveda tudi vse žrtve revolucije na obeh straneh, ki jih je znanstveno ugotovil Inštitut za novejšo zgodovino. V državljanski vojni lahko govorimo zgolj o privržencih in nasprotnikih revolucije, ne pa o izdajalcih! Oboji se del naroda, kar terja spravo. Mogoče so izdajalci tisti, ki so pričeli revolucijo med okupacijo? Ne trdim tega, saj bi bilo to do mnogih nepošteno! Skrajni čas bi že bil, če hočemo Slovenci preživeti v globalni konkurenci, da vsa državotvorna politika odgovorna za naš razvoj, preneha narod razdvajati »na zmagovalce in izdajalce in seveda na kolaborante s Hitlerjem in/ali Stalinom«! Ne tratimo energije in časa za pogubni razdor, temveč za spravo in za naš razvoj, napredek, za preživetje Slovenije.

    Poskrbimo za skupno perspektivo in opredelimo v čem smo dobri, zaradi nas, na našo strategijo pametne specializacije, čaka tudi EU, da jo podpre, sicer lahko zapravimo dane in prisotne potenciale in našo boljšo perspektivo.

    Kaj počno politična desnica in kristjani, ko se v državi že četrtič opredeljujejo cilji in strategija pametne specializacije za vso državo, za vse državljane, ki bo odločilna za perspektivo Slovenije v globalni konkurenci?
    “Ko bomo vse to storili, bo hrbtenica bolj pokončna, življenje bolj koherentno in odprto. Predvsem pa se ne bomo bali iti iz varne zakristije na ulice, kjer bomo jasno povedali, da nočemo biti več drugorazredni tlačani, saj smo perspektivo ja vsi gradili.

    • Daj skrati malo. Kakšne pametne specializacije neki?! Nihče v to ne verjame. Ti pa kar trobiš že 10-ič.

      • Eno je gotovo, pri nas dandanes nihče več ni zainteresiran v zaposlovanje specialistov. Malo grše rečeno foh idiotov. Vsaj po lastnih izkušnjah. Idealni kandidat zna izvesti naloženo nalogo ampak so hkrati vsestranski. Se pravi človk mora bit pripravljen, bit deklica za vse ampak hkrati tud zelo dobro obvladat svoje področje (na skrivaj mora človk še vedno bit specialist). Zdi se je goli minimum pri iskanju zaposlitve nekako imet vsaj dva poklica. Pa še tu kariero lahko hitr zaključijo tako imenovani politični razlogi, če je človek preveč pisan, daje znake politične nekorektnosti ali samo preveč izstopa. Mislim, da se ta vsestranskost sploh nikjer ne konča. Razlogov za zavrnitev enostavno nikoli ne zmanjka. Ena in edina stalnica, ki se nikoli ne spreminja je moč. Skratka živimo v machiavelijevi republiki. Mislim, da je v vsej slovenski zgodovini še nismo prerastli.

  4. Sprava v Sloveniji in Sierri Leone
    Lepe besede, napol izrečena opravičila, svete maše in kakšen filozofski esej niso dovolj za spravo.
    Pri nas pogosto slišimo, da se ne smemo ukvarjati z zgodovino, ampak gledati naprej in se posvečati prihodnosti.
    Komisija iz Sierre Leone bi nas morda lahko naučila, da sta vizija prihodnosti in sodelovanje za njeno uresničenje sestavna dela sprave oziroma njen cilj, ne pa njeno nadomestilo…

    PLANET SIOL.NET 02.07.2015

    Dr. Janez Šušteršič

    http://www.siol.net/priloge/kolumne/janez_sustersic/2015/07/sprava_v_sloveniji.aspx

  5. “Za spremembo lahko uporabimo molitve in volitve.
    Oboje!”
    Od besed k dejanjem, predvsem na volitve, a ne na “partijske” z negativno selekcijo kadrov že desetletja!

    Naloga strank je, da poskrbijo za kvalitetne (človeško – nravno in strokovno) kandidate. Ker pa se kandidira predvsem po logiki »naš« v smislu strankarske struje oz. klike, potem smo priča prvi stopnji negativne selekcije, ki uničuje demokracijo od znotraj. Drugi korak naredijo potem mediji, ki močno vplivajo na izbiro državljanov. Če so mediji enoumni, kakor je to primer Slovenije, potem se kolo negativnega kadrovanja zavrti čedalje hitreje in se tako razvrednoti predstavniški sistem, ki je bistven za vsako demokracijo. Poslanci postanejo zgolj »glasovalni stroj«, kakor lahko opažamo pri nas, posebej, ko so na oblasti sile kontinuitete.
    Na slovenski ravni mora stranka prestopiti parlamentarni prag, potem pa se po volilnih enotah primerja okraje in procente glasov, ki so jih kandidati iste stranke prejeli, da se določi kdo bo prišel v parlament. V praksi to pomeni, da nihče ne ve koga voli in kdo bo izvoljen.
    Ali ne bi bilo bolje, da bi ukinili volilne okraje in uvedli strankarske liste v volilnih enotah s pravico do preferenčnega glasu? Preprosto, pregledno in pošteno. Verjetno pa je to preveč za naše strankarske lobije. Šele tako bi volivci neke stranke lahko soodločali koga hočejo in koga ne v parlamentu.
    Dr. Andrej M. Poznič, moralni teolog, publicist in dekan
    Časnik.si – 27.2.2015
    https://www.casnik.si/index.php/2015/02/27/smrt-demokracije/

    DEMOKRACIJA JE V KOMI
    Kdo ima pravzaprav oblast? Kdo je najbolj odgovoren za stanje države?
    http://hubert.blog.siol.net/2015/03/17/demokracija-je-v-komi-5/

  6. Perspektiva Slovenije?
    Mnogi mi svetujejo in pri nas pogosto slišim, da se ne smemo ukvarjati z zgodovino, ampak gledati naprej in se posvečati prihodnosti. Berem tudi. Komisija za resnico in spravo iz Sierre Leone, kjer je še pred leti potekala najokrutnejša državljanska vojna v Afriki, bi nas morda lahko marsikaj naučila. Kot alternativa sodnemu kaznovanju je bila oblikovana komisija za resnico in spravo, ki naj bi dokumentirala dogajanje med vojno ter poimenovala odgovorne in žrtve. Komisija je v nekaj letih pripravila dobrih dva tisoč strani poročila, ki si ga lahko ogledate na njihovi spletni strani.
    Komisija je organizirala tudi razprave o tem, v kakšni državi bi si ljudje želeli živeti, in jih predstavila kot razvojno vizijo. Seveda so bile njene najpomembnejše sestavine mirno sodelovanje in sožitje med ljudmi, demokracija in odprtost, gospodarski razvoj. Pri nas pa torej pogosto slišimo, da se ne smemo ukvarjati z zgodovino, ampak gledati naprej in se posvečati prihodnosti. Komisija iz Sierre Leone bi nas morda lahko naučila, da sta vizija prihodnosti in sodelovanje za njeno uresničenje sestavna dela sprave oziroma njen cilj, ne pa njeno nadomestilo. Vizija, pametna specializacija Slovenije, ki je v pripravi, bo opredelila, kdo bo imel službo in »zadosti vsakdanjega kruha«, tudi v perspektivi. Predpogoj je kot povsod mirno sodelovanje in sožitje med ljudmi, demokracija in odprtost.
    Zato mene zelo skrbi in zanima naša celovita perspektiva. Vprašanje naše vizije aktualiziram, kjer le morem. Nikoli ni odziva. Koga torej res zanima naša perspektiva?

      • Ker ljudi zanima le “naša zgodovina”, kamor jih potiska nesposobna politika, ki skrbi le za svoja polna korita, ovce pa…

      • Znamo opredeliti, v čem smo dobri?
        »Če bi združili ves denar, ki ga namenjajo posamezne države EU, in dodali še sredstva iz programa Obzorje 2020, bi bile vsote, ki jih Evropa usmerja v znanost, primerljive z ameriškimi in japonskimi sredstvi. Če bi združili vsa sredstva, bi lahko evropska znanost postala bolj konkurenčna ameriški in japonski. Na poti do tega cilja pa je treba odgovoriti na več vprašanj. Pri tem se odpirajo logična vprašanja: ali znamo opredeliti, v čem smo dobri? Po čem naj bo Slovenija znana v EU in v svetu?
        Za tako odločitev potrebujemo strokovni in tudi politični konsenz. V svetu vlade za takšna mnenja prosijo svoje nacionalne akademije. Kako pa je pri nas? Ravno nasprotno, Slovenska akademija znanosti in umetnosti in Inženirska akademija Slovenije sta večkrat ponudili svoje sodelovanje. Pobuda je naletela na gluha ušesa. Škoda! Srčno upam, da bo nova vlada razmišljala drugače.«
        Tako poziva in roti prof. dr. Igor Emri, član znanstvenega sveta v bruseljskem združenju Science Europe. To je zelo usoden poziv za vse stanove, generacije in elite, predvsem pa za politike! V čem smo dobri in lahko konkurenčni na globalni sceni? Kdor vodi državo, mora to poznati in to znati uveljaviti. Kaj menijo premier in ministra za znanost in za gospodarski razvoj in tehnologijo!?
        Franc Mihič Kosovelova 2a Ribnica

        18. september 2014

        Delo ni objavilo!

  7. Odličen prispevek.

    Sam velikokrat razmišljam kje in kdaj se bo prelomilo.

    Imam občutek, da levica ne obvladuje razmer in da je povsem napačno ocenila geostrateški trenutek tu in zdaj. O tem se bomo verjetno učili v zgodovinskih knjigah čez 20 let (tako kot se danes učimo o usodnih napačnih odločitvah Pogačnikove vlade in Tavčarja leta 1918 v zvezi z Maistrom in v zvezi z reakcijo na razpad AO ter ustanovitev SHSa).

    Tako so recimo o tem pisali v Demokraciji, kako ima režim napačne geopolitične karte.

    Ko govorimo o restavraciji prejšnjega režima in strahu, da bi se mu uprli, nekaj pozabljamo. Prejšnji režim in UDBA sta moč za oblast in strah nasprotnikov črpala iz zaslombe izven Slovenije: Beograjska UDBA, ekonomska moč SZ, navezava z finančnimi tokovi z režimi v Tretjem svetu (npr. delo za Sadama v Iraku in Gadafija v Libiji preko SCTja, SMELTa, Iskre).

    Sedaj levica te moči nima več. Tudi če so ostanki UDBE preživeli so obveščevalno popolnoma obglavljeni – o tem je pisal Kizo na Portalplus. Ekonomske zaslombe levica nima, saj gospodarska naslonitev na Rusijo ni uspela, na prostoru bivše Juge smo Slovenci izgubili veliko ugleda, ostali slovenski izvoz pa itak gre v Zah Evropo ali zadnje čase celo v ZDA, Lat. Ameriko. Na področju zunanjih odnosov je Rusija nezanesljiv partner, saj slovenske skrajne levice v boju za oblast ne bo podprla, hkrati pa ima skrajna levica nasprotnike v tujini: ZDA, zah. evr. države, nacionalistični Hrvati, tudi Srbi, ki so se obrnili v patriotizem.

    Lukšič je v še sedaj aktualnem intervjuju na Siolu rekel, da se boji, da bi se levici zgodilo isto kot se je predvojni SLS. In sicer, da bi ji enkrat zadeve – kljub trenutni sliki nepremagljivosti – ušle iz rok in bi se sovraštvo, gnev ljudi usmerila proti njim. Po mojem mnenju tega ne moremo izključiti. Namreč, medijski prostor se pluralizira, civilne družbe ne obvladujejo, ljudje pa vedno bolj odkrito (in sovražno) govorijo o cenzuri ali namigovanju na cenzuro. Ali je slovenska levica vedno bolj podobna carski oblasti v Rusiji tik pred padcem, bo pa pokazal čas.

    • Zakaj bi bila naša levica podobna carski oblasti v Rusiji? Naša levica je prej podobna levici, ki je zrušila carsko oblast. Mar ne?
      Kar se je pri nas za bat, če bi levici ušle stvari iz rok je hujskanje in gnev, ki bi se obrnil v novo državljansko vojno. Kajti levičarji bodo sigurno skušali požgati vse za sabo, če jim bo oblast začela uhajati iz rok. Zaenkrat so lepo zminirali prodajo Telekoma. Lepo nas počasi izolirajo iz mednarodnega poslovnega okolja, da bomo še naprej odvisni od njih. Do zadnje drobtinice kruha.

  8. Največja zabloda desnice je, da podcenjuje levico. Kdor je bil petdeset let na oblasti z sistemom diktature jo ne bo kar tako izpustil. Naivno pa je misliti, da je sestopila iz oblasti. Levica se je dobro pripravila in infiltrirala svoje podanike v vse stranke na desnici. Samo te pa danes nočejo spremeniti načina delovanja in počisti v svojih vrstah. Da že dvajset let jamra kako, bi morala narediti lustracijo pa jo ni. Kako že pravijo posle je.. nema kajanja. Cerkev je pa s tem mislim nekatere visoke cerkvene predstavnike pridno ministrirala v prid ortodoksne levice.
    In na koncu te zgodbe z spravo.. Rabelj se nikoli ne more spraviti z žrtvijo na deklarativni način. Zgolj na osebni ravni se lahko dela sprava. Ampak klerikalna srenja verjame tem zgodbicam..Za nameček pa jim še da bonboček, da morajo vsem odpustiti krivice…

    • To imaš prav. Tudi sam se ne morem spomniti da bi obstajala nekakšna resolucija ali deklaracija o spravi. V vsej zgodovini sveta nisem prepričan, da se je kaj takega zgodilo.

      • Ja vsaj en dokument govori o tem vendar ne direktno o spravi. Tako imenovani Schumanov načrt, ki je osnova Evropske unije. Dan predstavitve tega načrta je tudi uradni dan rojstva evropske unije. Robert Schuman je pravilno spoznal, da če bo nekdanje sovražnike združil na gospodarskem področju bodo spoznali da, je vojna absurd. Evropa ne pozna več delitev na naciste in fašiste in degoliste pa ne vem še kaj. Sinovi nekdanjih nasprotnikov danes delajo z roko v roki pri velikih gospodarski projektih npr, Airbus…Pri nas si še vedno gremo partizane pa belogardiste pa domobrance….Zato pa smo tam kjer smo..Ko bo krščanska srenja nehala živeti v zablodi sprave z svojimi rablji… potem bo drugače.

        • Torej bi bil to kar unikum v zgodovini. In to ni prvič, da se pri nas terjajo stvari, ki jih človeštvo še ni videlo…

  9. Ja res je škoda, da se ne znamo otresti teh negativnih vzorcev preteklosti. Zgodovine ne moreš spremeniti je takšno kot je. Lahko pa jo interpretirajo zmagovalci po svoje in tudi pišejo tako. Samo če se vedno oziraš nazaj ni ne boš nikoli šel naprej… Pri nas pa vsak mesec praznujemo ali praznjujeo dogodke izpred sedemdesetih let. Ali eni ali drugi. Kje ima potem tak narod prihodnost.

    • Zgodovina je neizprosna učiteljica. Toliko časa ponavlja, dokler se učenec ne nauči lekcije!

      Torej, ker nismo poklicali pred sodišča morilcev izvensodnih pobojev, bomo imeli čez nekaj časa ponovno priložnost. Na nepokopanih ni mogoče graditi srečne prihodnosti. To menda ja hočete, srečno prihodnost, kajne gospod Falcon?

      • Pokopati mrtve je dejanje odgovorne družbe in nima nobene zveze z spravo. Spravo izkoriščajo tisti,ki nočejo pokopati mrtve. Uradno sta dve evidenci v človekovem življenju čisto pri vsakem. Rojstni in mrliški list. Po drugi svetovni vojni so marsikje zgradili spomenike umrlim. Tam so napisani vsi tisti, ki so padli v boju. Vseeno ali so jih našli ali so bili uradno pogrešani. V naši državi pa to ne znamo. Vsakdo si zasluži svoj grob, tudi če je po mnenju zmagovalcev kolaborant ali vojni zločinec.
        To je mantra, ki bi jo morali kršćanski licemerci ponavljati vsak dan v parlamentu… ne pa blebetati o deklarativni spravi.

    • falcon … Zgodovine ne moreš spremeniti je takšno kot je. Lahko pa jo interpretirajo zmagovalci po svoje in tudi pišejo tako.
      ——————–
      Prav si povedal, ampak … zakaj misliš da je prav, da imajo kljub padcu totalitarizma “zmagovalci” še vedno v lasti interpretacijo zgodovine, z njo poučujejo mladino in to interpretacijo venomer ponavljajo po nacionalki (katero tud sama plačujem kljub temu da se s tem ne strinjam).

      • Pregovor pravi ura izgubljena, ne vrne se nobena.Desna vlaga ki je bila štiri leta na oblasti je imela možnost spremeniti plačevanje rtv naročnine pa ni.. Zopet ista zgodba. Mi smo edina država na svetu ki plačujemo rtv naročnino na podlagi elektro priključka. Torej lahko imamo tudi rtv naročnino zaradi tega ker imamo recimo svinjak in ima samostojni priključek.

          • V pozitivnem ali negativnem smislu.
            Sicer pa kakor koli,je res tako. Sicer pa si bodo mogoče premislili in dali rtv naročnino na vodovodni priključek.

          • falcon,
            kakorkoli, poanta mojega komentarja ni bila rtv naročnina, čeprav je ta zelo aktualna, pač pa … zakaj misliš da je prav, da imajo kljub padcu totalitarizma “zmagovalci” še vedno v lasti interpretacijo zgodovine, z njo poučujejo mladino in to interpretacijo venomer ponavljajo, kljub temu da vemo da ni taka …

  10. “Izkušnja preteklih 20 let nas uči, da se za razliko od prvih naši komunisti in njihovi potomci zlepa ne bodo odpovedali niti 1 privilegiju, niti 1 državnemu podjetju, niti 1 centu.”

    Tako avtor članka “Le vkup, le vkup..”, mag. Jurij Pavel Emeršič.

    Pri tem pa pozablja ali pa ne ve, da je komunistom in pomaga desnica sama, SDS in NSi in njih privrženci, intelektualci.
    Ko prebereš članek “Takunizacija Slovenje”, ki je najbolj varovan in zatajevan članek desnice, je povsem jasno kdo je podpiral vede ali nevede, iz neznanja, nerazumevanja, tajkunizacijo Slovenije.

    Zlorabljena in zgrešena privatizacija je povzročila ponovno neenakopravnost državljanov !

    Pa doslej ni še nihče ni sprožil “ustavno debato”, ne tovariši, ne demokrati?

    “Slovenija potrebuje moralno prenovo. Prejšnja nomenklatura je želela sprivatizirati premoženje, pri nas pa izigrati delavca v njegovi lastninski pravici.
    Na podlagi t.i. Mencingerjevega zakona o privatizaciji podjetij je prejšnja nomenklatura in njeni prijatelji »sprivatizirala« velik del t.i. družbenega premoženja, ki je bilo v resnici delavčevo premoženje. Se ve, da je taka »privatizacija« nična.”

    Tako prof. dr. Ludvik Toplak, bivši rektor mariborske univerze, bivši veleposlanik v Vatikanu, ob osamosvojitvi predsednik DPZ, družbenopolitičnega zbora, v tridomni skupščini RS.

    https://www.casnik.si/…/ludvik-toplak…/comment-page-1/…

    Strinjam se predvsem z mnenjem bivšega ministra dr. Andreja Umeka, SLS, da danes, ko se začenjamo zavedati gospodarskih in moralno-etičnih posledic Drnovšek–Markovićeve privatizacijske zakonodaje, nikakor ne bi smeli za napačne odločitve kriviti celotne slovenske politike. Krivce za ekonomski in etični kolaps v slovenskem gospodarstvu, ki sta v veliki meri posledica zgrešene privatizacije, je potrebno imenovati z imenom in priimkom, naj gre za posameznike in stranke. Vsakdo bi moral prevzeti polno odgovornost za svoja stališča in dejanja in nikogar ne bi smeli obtoževati za stališča in dejanja njemu politično in ideološko konkurenčnih subjektov. »Demosova privatizacija je predvidevala, da del takratnega družbenega premoženja pripade skladom, pokojninskemu, odškodninskemu in razvojnemu, preostalo pa se v obliki certifikatov razdeli med vse polnoletne državljane Republike Slovenije. S tako privatizacijo bi bilo v celoti zadoščeno ustavni zahtevi po enakopravnosti vseh državljanov«, tako prof. dr. Andrej Umek, v prispevku »Politika je spodbujala menedžerske prevzeme«; DELO – SP, 20.09.2014. Vendar ne pozabimo, kdo vse je zagovarjal menedžerske prevzeme, tudi na desnici!
    http://hubert.blog.siol.net/…/ne-pozabimo-kdo-vse-in…/

  11. Mag. teologije g. Emeršič na koncu zaključi:
    »Kje je korajža 167 let kasneje, ko gre za vprašanje narodovega obstoja? Ogenj in vile nas tokrat ne bodo rešili, ker ima policija zelo dober vodni top. Za spremembo lahko uporabimo molitve in volitve. Oboje!«
    Pri tem povsem pozablja, da je usodno, vedno in povsod, kakšne volitve?
    Partijski volilni čisti proporcionalen sistem duši razvoj demokracije in ni v skladu z Ustavo, se že dolgo ve in izigrava, levica in desnica!
    Tako ni prave odgovornosti in negativna selekcija kadrov se nadaljujete in poglablja. Volivci so skoraj odveč, so zaželeni samo na volitvah, sicer so moteči, poslanke pisarne so prazne, saj poslanci služijo predvsem partiji in ne rešujejo problemov volivcev, saj jim to partijski volilni omogoča, saj bodo zagotovo ponovno izvoljeni, če bodo kimali partijskemu šefu, ne pa poslušali probleme volivcev in jih reševali in garali, kot bi to morali v drugačnem volilnem sistemu. A človek, volivec je očitno postranska stvar, potreben le da stranki slepo da mandat za oblast, ne glede na rezultat dela izvoljenega poslanca, ki volivca tako lahko mirno ignorira.
    Zato je upoštevati mnenje:
    Korak v pravo smer demokracije
    Po besedah dr. Jurija Toplaka, izrednega profesorja na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru in enega vodilnih evropskih strokovnjakov za volitve, bi uvedba večinskega volilnega sistema, pri katerem bi kandidate izbirali strankarski liderji, še bolj kot zdaj zožala izbiro volivcev.
    Pozitivna Slovenija bi ukinila volilne okraje, ostale bi le volilne enote, znotraj katerih bi se razporedili poslanski mandati glede na število glasov za posamezno stranko.
    Volivec pa bi s preferenčnim glasom vplival na to, kateri kandidat njegove stranke bi bil izvoljen. Dr. Toplak pravi. V zadnjih štirih vladnih mandati, je vedno nekdo predlagal tak sistem, toda nikoli ni bil sprejet. Taka sprememba volilnega sistema bi bila korak v pravo smer in je lažje uresničljiva kot uvedba večinskega sistema, saj ne zahteva spremembe ustave.
    Volivci bi imeli na ta način precej večji vpliv na izbiro posameznih kandidatov.
    http://www.reporter.si/iz-tiskane-izdaje/pravnik-dr-jurij-toplak-slovenskim-sodnikom-%C4%8Dlovekove-pravice-niso-svete/19766

    To mnenje podpira tudi:
    Prvi razlog za umiranje demokracije od znotraj je slaba ponudba kandidatov, ki naj jih ljudje volijo. Stranke, ki so naravno in potrebno orodje za združevanje politično sorodno mislečih ljudi, hitro postanejo fevdi takih in drugačnih zaprtih krogov, tudi klik imenovanih ali struj, ki ne dovolijo, da bi kdorkoli, ki ni »naš« prišel na kandidatno listo »naše stranke«. Notranji boji v strankah se tako ali drugače odločijo v korist ene same struje, ki potem skrbi, da ostane na položajih. Politične stranke običajno vodijo predsedniki, ki so na položajih zelo, zelo dolgo.
    Naloga strank je, da poskrbijo za kvalitetne (človeško – nravno in strokovno) kandidate. Ker pa se kandidira predvsem po logiki »naš« v smislu strankarske struje oz. klike, potem smo priča prvi stopnji negativne selekcije, ki uničuje demokracijo od znotraj. Drugi korak naredijo potem mediji, ki močno vplivajo na izbiro državljanov. Če so mediji enoumni, kakor je to primer Slovenije, potem se kolo negativnega kadrovanja zavrti čedalje hitreje in se tako razvrednoti predstavniški sistem, ki je bistven za vsako demokracijo. Poslanci postanejo zgolj »glasovalni stroj«, kakor lahko opažamo pri nas, posebej, ko so na oblasti sile kontinuitete.
    Na slovenski ravni mora stranka prestopiti parlamentarni prag, potem pa se po volilnih enotah primerja okraje in procente glasov, ki so jih kandidati iste stranke prejeli, da se določi kdo bo prišel v parlament. V praksi to pomeni, da nihče ne ve koga voli in kdo bo izvoljen.
    Ali ne bi bilo bolje, da bi ukinili volilne okraje in uvedli strankarske liste v volilnih enotah s pravico do preferenčnega glasu? Preprosto, pregledno in pošteno. Verjetno pa je to preveč za naše strankarske lobije. Šele tako bi volivci neke stranke lahko soodločali koga hočejo in koga ne v parlamentu.
    Dr. Andrej M. Poznič, moralni teolog, publicist in dekan
    Časnik.si – 27.2.2015

  12. Le vkup, le vkup, zgodovina in vizija!
    Mnogi svetujejo in pri nas pogosto slišimo, da se ne smemo ukvarjati z zgodovino, ampak gledati naprej in se posvečati prihodnosti. Berem pa tudi. Komisija za resnico in spravo iz Sierre Leone, kjer je še pred leti potekala najokrutnejša državljanska vojna v Afriki, bi nas morda lahko marsikaj naučila. Kot alternativa sodnemu kaznovanju je bila tam oblikovana komisija za resnico in spravo, ki naj bi dokumentirala dogajanje med vojno ter poimenovala odgovorne in žrtve. Komisija je v nekaj letih pripravila dobrih dva tisoč strani poročila, ki si ga lahko ogledate na njihovi spletni strani.
    Komisija je organizirala tudi razprave o tem, v kakšni državi bi si ljudje želeli živeti, in jih predstavila kot razvojno vizijo. Seveda so bile njene najpomembnejše sestavine mirno sodelovanje in sožitje med ljudmi, demokracija in odprtost, gospodarski razvoj. Komisija iz Sierre Leone bi nas torej lahko naučila, da sta vizija prihodnosti in sodelovanje za njeno uresničenje sestavna dela sprave oziroma njen cilj, ne pa njeno nadomestilo. Tudi naša politika oz. vlada pripravlja našo vizijo, to je, postavlja strateške razvojne cilje in strategijo pametne specializacija Slovenije, ki bo opredelila v čem smo dobri v globalni konkurenci. Kaj so torej strateški potenciali in cilji Slovenije, za uveljavitev našega znanja in dela na svetovnem trgu. Kateri deli gospodarstva imajo perspektivo za razvoj, katera znanja in poklici bodo perspektivni in kdo bo imel službo. Predpogoj za učinkoviti razvoj in blagostanje pa je kot povsod, sprava na državni ravni, torej mirno sodelovanje in sožitje med ljudmi, demokracija in odprtost. Zato mene zelo skrbi in zanima naša perspektiva, saj žal premnoge zanima, le to, da se ohrani le zgodovina »zmagovalcev«, ki vzdržuje razkol med državljani, ne pa raziskana zgodovina zgodovinske znanosti na nivoju države. To ne more biti naša perspektiva! Koga torej res zanima naša objektivna zgodovina in vizija, temelj naše perspektive?

  13. Menedžerski odkup je neetičen!
    Delo, sob, 19.januar 2002

    Predsednik države gospod Milan Kučan je v zadnjem televizijskem pogovoru v torek 15. januarja 2002 med drugim izjavil, da je nameravani menedžerski odkup v podjetju BTC-Ljubljana neetičen, saj pomeni »siromašenje« podjetja.
    Po mojem je to izjava desetletja o slovenskem »problemu stoletja«, ki ga predstavljajo »revolucionarni preskoki« iz socializma v turbo-kapitalizem.
    Pri razvoju demokracije, družbe enakopravnih državljanov, pravne oziroma socialne države ima prednost etika in ne kapital.
    Upam, da bo tej predsednikovi izjavi sledil »etični odmev« oblasti, politike in civilne
    družbe ?!

    Franc Mihič

    P.s.:
    Celo komunist Kučan se je tedaj oglasil, pa ga je vedno dr. Mencinger preglasil, vse se je prezrlo, na levici in desnici, tovariši in demokrati?
    Zato ni gospodarskega razvoja, pred potopom nas rešuje kredit na tuj račun. Doklej še tovariši in tudi demokrati, gospodarstvo ne cveti, ni dovolj volje in predvsem ni odgovornosti in ne znanja za potrebno globalno konkurenčnost Slovenije!

  14. Mihič, kaj če bi nehal zasipati komentatorski prostor s svojimi copy-pasti! Se ne zavedaš, da si zoprn na deseto potenco!? Tudi drugi ljudje zagotovo razpolagamo s kakšnim arhivskim gradivom, pa ne lepimo vsega sem gor. Ko človek najde čas, da prebere tudi komentarje po dobrimi članki, se mora izogibati tvojih kilometrskih smeti. Za popi……!

  15. Tega očitka, kako si partijska elita ni odrekla ničemur Habsburžani pa so se prostovoljno odrekli delu svojega premoženja, ne kupim. Pravzaprav je to nesmisel, opustitev fevdalizma leta 1849 je bila samo posledica reorganizacije monarhije kot tule lepo piše: https://en.wikipedia.org/wiki/Habsburg_Monarchy#Characteristics

    Js mislim, da si noben Slovenec pri zdravi pameti ne želi nazaj v nekakšno Habzburžansko monarhijo. Niti v Titov socializem čeprav se ve, da nas je teh drugih mogoče malo manj..

  16. PS:

    .. za svaljkote, ki si želijo nazaj v Titov in Kardeljev Socializem skoraj škoda izgubljat besede. Ampak, ko sem jih že omenu: Nekam potihnili so zadnje čase. Privatizacija se je mal zaustavila pa je izgleda status quo zaenkrat na varnem. Pa dopusti so. Bojo spet promovirali delujočo utopijo, ko se vsi vrnejo s počitnic na morju.

  17. Le vkup, le vkup,…
    Goljufanje delavcev!
    Neplačevanje socialnih prispevkov za delojemalce državi, je civilizacijska sramota za politiko, državo! Zakon »Antona Ropa« je 13 let dovoljeval prikrito neplačevanje delodajalcev socialnih prispevkov za delavcev. Šele na predlog ZSSS je zakon odpravilo ustavno sodišče! 13 letno »zakonito prikrito« goljufanje delavcev ni torej odpravil sam zakonodajalec, »pravični poslanci«, levih in desnih strank, niti nobene vlada, temveč šele Ustavno sodišče. Sindikati in drugi »civilni javni humanisti« pa niso nikogar zato obtožili!? Še vedno molčijo, kdo vse je odgovoren za to krivico in sramoto, ki se še dogaja!? Vsi politiki , predvsem pa levi, so tako, povsem brez empatije za delojemalce, »pomagali« le menedžerjem, ki prikrito hinavsko niso plačevali prispevkov, denar pa je ostajal podjetju, oz. lastnikom podjetij, menedžerji pa so bili »uspešni in dobro plačani«, lastnikom pa je več ostalo.
    Krivičen in nepošten zakon in ravnanja politikov in mnogih uprav podjetij, je odpravilo torej šele ustavno sodišče. Tedanji predsednik US in sedaj član US dr. Ernst Petrič je javno dejal, to je bila čista goljufija delavcev!
    Kje so ostali neplačani prispevki, pri lastnikih podjetij, ali pa v stečajni masi podjetij in upnikih!
    Po potrebi pa se izpad neplačanih prispevkov pokrije proračuna, to je plačajo ga davkoplačevalci, ali pa delavci ostanejo ogoljufani pri pokojninah in zdravstvenem zavarovanju.
    To je ena najsramotnejših slovenskih političnih zablod in goljufija politikov delojemalcev in davkoplačevalcev, – velike skupine volivcev-, zaradi katere bi že davno morali biti mnogi odstranjeni z oblasti in vseh javnih funkcij. To je, vsaj vodilni politiki in njihovi sodelavci, od npr. mag Toneta Ropa, Janeza Janše, Jožeta Tanka, dr. Francija Križaniča in Boruta Pahorja, do vseh ministrov za delo in socialo, ter še marsikdo iz politike in seveda javne stroke. Predvsem pravne stroke, npr. Inštituta za delo pri PF Univerze v Ljubljani! Vsa odgovorna elita pa je nagrajena, saj ima oblast!
    Odgovornosti ta ne pozna, volivcem pa jo volilni sistem ne dopušča uveljaviti! Zakaj sploh imamo torej zakonodajalno oblast, poslance, DZ in DS, izvršno oblast, ko mora tako eklatantno kršitev ustavnih lastninskih pravic delojemalcev odpravljati Ustavno sodišče. Praksa pa se veliko ne spreminja, tujina se nam pa posmehuje! Ker se nič resnega ne zgodi, nihče ne odgovarja za goljufije, se goljufija še vedno ponavlja! Očitno se goljufija splača?!
    Ni nikogar niti kanček sram ?

Comments are closed.

Prijava

Za komentiranje se prijavite