Bo tov. major Mitja kot Laszlo Csatary?

88

laszlo_csataryPred dvema tednoma je v bolnišnici na Madžarskem umrl Laszlo Csatary.

Novica je zaokrožila tudi po slovenskih medijih. Prikazovali so ga v izrazito negativni luči. Zanj pravilo, da se o mrtvih govori samo najboljše, nikakor ne more veljati. Umrli Csatary si lepe besede ni zaslužil. Nikakor! Čeprav je odšel bolehen in v lepi starosti 98 let.

Med drugo svetovno vojno je opravljal neslavno nalogo pomoči pri deportaciji Judov v mestu Košice. To slovaško mesto, takrat Kassa pod madžarsko zasedbo, se je leta 1944 znašlo kot pomembna prehodna postaja pri pregonu madžarskih Judov v nacistična taborišča smrti. Po vojni je Csatarya zaradi njegove vloge med holokavstom takratna Češkoslovaška obsodila na smrt v odsotnosti. Zatekel se je v Kanado, kjer je živel po več mestih in se preživaljal s trgovino z umetninami. Ko so ga izsledili, je izgubil kanadsko državljansto in se vrnil v Budimpešto.

Tam so ga julija lani izsledili britanski novinarji iz časopisa Sun.

Namig zanj pa so dobili iz Centra Simona Wiesenthala, ki že desetletja preganja pobegle nacistične zločince. Po časopisnem razkritju so madžarske oblasti Csatarya takoj poslale v hišni pripor.

Priče, ki so med sodno preiskavo nastopile proti njemu, so ga opisovale kot krutega madžarskega policista v Košicah, ki je pomagal pri deportacijah Judov, jih neusmiljeno pretepal in tudi sodeloval pri umorih. Junija letos je madžarsko tožilstvo proti njemu vložilo obtožbo, kljub njegovim letom in boleznim.

Torej, vsaka primerjava z našimi, slovenskimi razmerami, je zgolj in samo naključna. Tovariš major Mitja, danes živi mirno upokojensko življenje v centru Ljubljane, v bloku kjer prebiva precej, predvsem upokojenih članov nekdanje komunistične elite. Redki posamezniki, ki so ga obiskali in o tem tudi spregovorili, pravijo, da mu gmotno ni hudega.

Baje je tudi on precej bolan. Tako je bilo tudi sredi leta 2005, ko so ga preiskovali glede njegove udeležbe pri povojnih pobojih oz. umorih dejanskih in namišljenih političnih nasprotnikov leta 1945. Ampak, naše pravosodje se je zelo “potrudilo”, da obtožnica proti tov. majorju Mitju ni bila vložena. In pri tem ji je uslužno asistiral tudi del stroke.

Tiste stroke, ki naj bi se ukvarjala s preteklostjo in jo opisovala ter vrednotila na podlagi virov, vseh mogočih virov, tako pisnih kot ustnih.

V Spittalu ob Dravi živi starejša gospa Jelka, Slovenka po rodu. Letos je napolnila 88 pomladi. V tistih žalostnih dneh po (!) koncu druge svetovne vojne se je tudi sama znašla v obdelavi tov. majorja Mitje. No ja, nad sabo je nosila grozno “krivdo”: V majskih dneh leta 1945 se je kot bolničarka-prostovoljka v Ljubljani vkrcala na vlak z domobranskimi ranjenci in kot civilistka nesebično skrbela zanje, tudi potem, ko jih je večina drugih že zapustila in so jih zajeli partizani. Za nekatere je nastopila osvoboditev, za druge, med njimi tudi za gospo Jelko, pa kalvarija. Zaslišanja, pretepanje, opazovanje odvozov v smrt, njen zapor. Po izpustitvi iz zapora pa pobeg preko meje v Avstrijo. In je gospa pred leti zbrala takšno notranjo moč, da je o tem pričevala za nacionalno TV hišo. Hja, njeno pričevanje o vlogi tov. majorja Mitje se je izgubilo s časom. Morda ga je kdo izmed poklicanih tudi poslušal, a ni “nič slišal”.

Kako znamo biti pozorni, človeški in občutljivi ob poslušanju krutosti, ki jih je človek zagrešil proti sočloveku npr. med holokavstom, v nacifašističnih taboriščih, v Srebrenici, v Iraku in drugod po svetu.

Tem žrtvam se na različne načine poklonimo, od Državnega zbora RS do zadnjih vaških šol. Prav je tako! Žrtve totalitarizmov si zaslužijo naše spoštovanje oz. vsaj dostojen pokop in poklon.

23. avgust je Evropski dan spomina na žrtve totalitarnih in avtoritarnih sistemov. K razglasitvi tega spominskega dne je pozvala Resolucija o evropski zavesti in totalitarizmu, ki jo je dne 2. aprila 2009 sprejel Evropski parlament. Na ta dan leta 1939 je bil podpisan pakt Hitler–Stalin in s tem odprta pot v grozote druge svetovne vojne.

Šolarji po svetu, tako tudi pri nas, naj bi brali pretresljiv dnevnik Anne Frank (1929-1945), mlade nemške Judinje, ki je umrla v nacističnem taborišču. Tudi Jelka iz naše pripovedi je nekaj napisala. Ne sicer dnevnik, ampak osebne spomine “Brazde mojega življenja”, ki so leta 2009 izšli pri založbi Družina. Normalen odnos do vseh stranpoti naše preteklosti bo nastopil tisti trenutek, ko bomo tudi v naši slovenski stvarnosti sposobni dojeti vso grozovitost vseh totalitarnih sistemov, npr. pri sklicevanju na zapisano besedo. Brez razlike, ali gre za Judinjo ali Slovenko. Ali gre za nacizem ali komunizem, za Dachau ali Teharje! Pri čemer je Slovenka, v tem primeru gospa Jelka, imela to srečo, da je preživela. Deklica Anna je žal, ni imela…

Foto: Delfi

 


88 KOMENTARJI

  1. Zdi se mi, da prav počasi počasi morda vendarle malo zorimo. Takšne vzporedbe že nekako zmore prenesti nekaj več ljudi, kar predvsem merim po tem, da je bilo zadnje čase celo v Delu in Dnevniku moč brati nekaj prav vprašujočih člankov o Hudi luknji: napredek je vendarle očiten – prve mesece smo brali precej hladna razglabljanja ‘da je bilo hudo, a se tako se pač v Evropi godi izdajalcem’.

    Da bi povezali zločin in zločince, pa bo še treba časa…
    Koliko tega šele za to, da bi idejni nasledniki Čebin rekli: ‘Naši dedje so se z revolucijo zmotili’,
    Nova Slovenska zaveza pa, da se je SD uštelo z Bežigradom (njihovi zločini so – za razliko od prvih – že dosledno povezani z zločinci).

    • @dmnkf

      Prvi stavek odličen, drugi zelo soliden.

      Nato pa sapa pohaja. Zakaj?

      So se tudi Francozi zmotili z revolucijo? In bi bilo bolje, če bi še vedno imeli kralja in fevdalizem?

      Težko, da je revolucija napaka. A podobno kot je Charles Dickens že takrat obsodil zločine storjene med francosko revolucijo, bi po skoraj stoletju morali tudi Slovenci pogledati na drugo svetovno vojno manj črno-belo in bolj človeško.

      Mimogrede. Nisem se slišal za nikakršen svež zločin za Bežigradom. 😉

      • “… bi … morali tudi Slovenci pogledati na drugo svetovno vojno manj črno-belo in bolj človeško.” Kaj pomeni to “človeško”? Eno življenje imam – če mi je vzeto (ali uničeno), je zame končano. In to se je zgodilo (deset)tisočem. Ni (bilo) dovolj???

        • Seveda je preveč ljudi umrlo med drugo svetovno vojno tudi v Sloveniji. Celo med slovenskim osamosvajanjem jih je umrlo preveč. Nič ni narobe, če se vsako zgodbo človeško in pošteno ovrednoti.

          Kar pa ne spremeni prioritetnega pomena antinacizma in relativnega pomanjkanja le tega v Sloveniji.

          Tako sem v vseh filmih o državljanski vojni v Združenih Državah videl povsem korekten pristop tako do poraženih južnjakov in poštenega opisa njihovih značajev do nepristranskega prikazovanja tudi slabih reči na Severu. A v nobenem filmu ne poskušajo relativizirati zmage Severa in njene zgodovinske nujnosti.

        • marta K.:” Kaj pomeni to “človeško”?
          =========

          Tovariš Igor je verjetno imel v mislih t.i. “socializem s človeškim obrazom”.

          Ker pa ta ni najbolj uspel nam sedaj ponujajo t.i. “demokratični socializem”.

      • Kaj ima francoska revolucija veze z zločinskim komunizmom?

        Komunizem je zlo že kot ideologija.

        Sicer pa v Franciji danes v učbenikih učijo več pogledov na revolucijo, tako, da je ne idealizirajo tako kot ti.

      • Igor Đukanović: “So se tudi Francozi zmotili z revolucijo? In bi bilo bolje, če bi še vedno imeli kralja in fevdalizem?”
        ===============

        Kralja imajo npr. Švedi pa Nizozemci, in to brez klavske revolucije, pa jim gre mnogo bolje kot Francozom, sledi, torej lahko rečemo, da so se Francozi zmotili.

  2. Gospa Jelka je pripovedovala spomine nacionalni TV hiši, uradno zaslišanje, kot pričo, zoper “majorja” mITJO rIBIČIČA je preprečila pa generalna tožilka zDENKA cERAR.

  3. Zelo dobro napisano. Odmerjeno, natančno in nabito s pravimi čustvi.

    Vnaprej se opravičujem, da mene besedilo ni pritegnilo iz pietetnih pobud pač pa iz človeške radovednosti. Ne v smislu prodajanja zijal pač pa radovednosti značilne za znanstvenike. Če hočemo nek vzorec v človeški družbi iztrebiti, ga moramo najprej rentgensko posneti in razumeti v vsej njegovi bedi.

    Tako je mene butnilo dejstvo, da je major relativno nizek čin. Zato me zanima prav tehnično, kako je zadeva izgledala. Nekako se mi dozdeva, da je vendarle potreboval Titov blagoslov. Če bi bolje preučili ozadja, bi lažje ocenili, kolikšen odstotek bremena je neposredno na Titovih plečih, koliko na Ribičičevih in koliko na vzdušju, ki je tedaj vladalo med zmagovalci. Slednjemu bi težko sodili. Zmagovalci so imeli velike žrtve… A po drugi strani je res, da je že nekaj promilov od desettisoč mrtvih dovolj za pošteno obsodbo za umor.

    Kdaj boste kaj več napisali o gospe Jelki? Je njej major Mitja dal oceno 4 iz nevarnosti za polični ustroj socialistične domovine? In je zato preživela? Tisti s petkami pa so bili pobiti? In sam ni vedel, kaj za ocenjenega pomeni njegovo mnenje? Ali je vedel, da bodo pobiti?

    In še nekaj se opravičujem. Nisem pozorno spremljal procesa pred leti. Kako je bila sestavljena obtožnica in zakaj se je sodni postopek ustavil? Nekateri bo dolgočasno slišati še enkrat, a po drugi strani me številni komentatorji “masirajo” z preberi to in to knjigo (ki ima samo toliko sto strani), pa boš razumel. Nekatera dejstva, s katerimi “ukradete” samo nekaj stavkov pozornosti, bi kazalo ponoviti. Za osvetlitev zakaj se v naši družbi reševanje nekaterih problemov ne premakne… 🙁

    • Igor Đukanović: “… mene besedilo ni pritegnilo iz pietetnih pobud … pač pa radovednosti značilne za znanstvenike …
      Če bi bolje preučili ozadja, bi lažje ocenili, kolikšen odstotek bremena je neposredno na Titovih plečih, koliko na Ribičičevih in koliko na vzdušju, ki je tedaj vladalo med zmagovalci.
      =============

      Znanstvenik Igor, hahaha …

      … na znastveni način “preučuje” koliko je krivo vzdušje za zločine.

      Ekola, če imamo v Sloveniji 600 evidintiranih (nekoč) skritih grobišč, pa to verjetno še niso vsa, če imamo evidentirane zločine, pa v 68 letih do danes še niso odkrili niti enega zločinca. Torej imamo zločine, nimamo pa zločinca, nam je Igor Đukanović pokazal pravo smer. Eden glavnih zločincev je vzdušje med zmagovalci. Zmagovalci niso zločinci, zločinec je vzdušje. Znanstveno 😉

  4. Nedotakljivih komunajzerjev se ne sme dotikati. Njihove žrtve so bile krive – ker so to rekli.

    Ribičič je bil na dovolj visokem položaju, da je imel vpliv na to, kdo bo mučen in ubit in koga bodo izpustili. Celo hvalil se je, da je zrihtal, da so ene tri ljudi izpustili, kar pa je dokaz, da je imel dovolj moči in vpliva.

  5. Po svoje je razumljivo, zakaj lahko bolj subtilni ljudje zasovražijo Žide. Oni znajo narediti zgodbe iz svojih ‘življenjskih zgodb’. Židi so po vsem svetu in vsako “zgodbo” podpirajo in podpihujejo dotlej, dokler ne pride v sleherni dom. Vse to je lepo in prav. Toda njih ne zanimajo totalitarizmi ‘po dolgem in počez’, ampak samo holokavst.

    • Ne, Lucijan, niti malo ni razumljivo.

      Holokavst ne po sistematičnosti, ne po intenzivnosti, ne po vseprisotnosti po celem svetu, ne bo dimenzijah, nima primerjave v moderni zgodovini.

      • Primerjave se lahko iščejo (in najdejo) v sistematični zločinskosti vseh totalitarnih sistemov. Čeprav morda žrtev drugih narodnosti ni bilo toliko, pa je sistematično pobijanje sistematično pobijanje. Vselej umre en sam človek.
        Zato menim, da bi morali brezpogojno in v vsakem primeru našteti vse totalitarne pošasti. Pri tem obsojanju velikokrat ne najdem komunizma in 100 milijonov njegovih žrtev.
        Kateri je bolj sistematičen in intenziven ni sam drugotnega pomena, ampak nikakršnega pomena. Morda ima pomen le za statistiko in opazovanja, ki izhajajo iz nje.

        • En človek? No, potem se ti ne bo težko pridružiti zahtevam za prohibicijo v Sloveniji. Alkohol samo v Sloveniji ubije veliko ljudi že na cestah, da o žrtvah psihičnega nasilja ne govorimo.

          • Zakaj debata vedno teče kot mačka okrog vrele kaše? Jaz sem bil povsem jasen.

            Tebe pa ne razumem povsem. A če te prav razumem, si proti obsodbi komunizma kot totalitarnega sistema. In si samo za obsodbo holokavsta. Proti obsodbi komunizma si (predvidevam) zato, ker v komunizmu ni bilo vse slabo? Oziroma – če naj obsodimo komunizem, moramo obsoditi tudi alkoholizem.

            Ja, če te prav razumem, smo samo še korak do tega, da s krampom pokončamo vse, ki ne mislijo enako kot ti.

          • Lucijan, lepo po vrsti. Najprej je treba obsoditi holokavst, ker je relativno svež zločin in naravnost absurdnih razsežnosti v primerjavi z vsemi zločini v polpretekli zgodovini. Relativiziranje holokavsta ni sprejemljivo.

            Šele nato se lahko začnemo pogovarjati o krivici, ki so jo nacisti naredili Slovanom. Pravzaprav je še pred Slovani treba razmisliti, kako je možno, da nikogar ni motilo iztrebljanje Romov.

            Meni osebno je težko razumeti, da je lahko katerikoli homo sapiens imel toliko bolan um, da je hotel iztrebiti Žide. Še težje razumem, kako je možno, da jih je bilo toliko, da so se uspeli organizirati in sistematično pobijati. Enostavno nedoumljivo. In da jih “moralna večina” ni uspela z levo roko ustaviti? Absolutno nedoumljivo!

            Relativiziranje, da so si Židje malo sami krivi, je neokusno. Prehitevanje s svojimi težavami s pomočjo lepljenja na Žide, tudi ni ravno lepa čednost. Zato in le zato sploh nočem komentirati krivic, ki tebe zanimajo.

            Prav tako se mi zdi neokusno, da se sklicuješ na absolutno humanost, če je sam ne zmoreš. Če hočemo rešiti vsako človeško življenje, potem je logično, da je najmanj, kar moramo storiti, vpeljati popolno prohibicijo v Sloveniji. Boš sodeloval? Ne? Če ne, potem je “vsako posamezno človeško življenje je sveto” zate samo prazna fraza in prosim, da je nehaš uporabljati. Hvala.

  6. Pismo gospe Jelke Mitji Ribicicu, objavljeno leta 1998 v Temni strani meseca.
    Pretresljivo!
    Zares ima nas Major Mitja mocno okrvavljene roke, a je bil ves cas privilegiran, tako kot njegova druzina!
    Kdor ne obsodi zla, ne more pricakovati postenja. Se manj, ce so zlocinci za svoja kruta dela nagrajeni!

    http://kupid.com/forum/_vt.php?t=20795

      • G. Igor, pismo ni predolgo – ne odlašajte! (Kaj bi vas “učila”: govorjenje “na pamet”, brez poglobitve v problem in vsaj bežnega poznavanja okoliščin ne daje vtisa znanstvenosti. In tudi: ni vse znanstveno, kar pišejo in govorijo “uradni” zgodovinarji, novinarji in politiki.)

        • Prebral. 🙂

          Ne, nisem spremenil mnenja o NOB in revoluciji.

          Vsakega pikne kakšna druga podrobnost. Mene je opozorjanje na dvoličnost (“nobenemu človeku ne privoščite trpljenja”).

          • Igor Đukanović: “Ne, nisem spremenil mnenja o NOB in revoluciji.”
            ========

            NOB ??? Kakšna NOB neki??
            Italijanski okupatorji so odšli iz Slovenije po dobrih dveh letih, poudarjam odšli, niso bili poraženi.

            Nemški okupatorji so odšli iz Slovenije po dobrih 4 letih, podarjam odšli, niso bili poraženi.

            … komunisti pa so uvedli diktaturo ene in edine (svoje) stranke za celih 45 let- In to naj bi bilas t.i. NOB.

            Ergo, najhujši okupatorji pa so vladali celih 45 let in temu vi pravite NOB?

            Imate skrajno zmedene pojme!

          • Najprej bi bilo treba nehati pisati neumnosti. Z neumnostmi in lažmi ne bo mogoče priti “celotni resnici” na dan.
            Italijani so »odšli«, ker so kapitulirali, torej bili premagani in odšli so razoroženi. Tudi Nemci so odšli razoroženi, torej premagani, general Löhr pa je bil ujet in dejan ob glavo. Komunisti niso nikogar okupirali, ampak prevzeli oblast. Tako kot na primer frankisti v Španiji, ki so uvedli diktaturo ene in edine (svoje) stranke za celih 36 let. Tebe in tvoje somišljenike to najbrž ne moti, Vatikan bi ga že zdavnaj razglasil za svetnika, če vi se upal.

          • Tone: “Italijani so »odšli«, ker so kapitulirali, torej bili premagani in odšli so razoroženi. Tudi Nemci so odšli razoroženi, torej premagani,”
            ==============

            Ja bili so premagani, samo niso jih premagali slovenski partizani v Sloveniji, Nemci in Italijani so izgubili vojna na vseh glavnih treh frontah (južni, zahodni in vzhodni), zaradi njih se 2. svetovna vojna ni končala niti sekundo prej kot bi se, če jih ne bi bilo. Gošarji so lepo počakali npr. v zavetju gozdov, ko so se Nemci umaknili iz Ljubljane pa so pompozno vkorakali v mesto, kot da bi bili oni osvoboditelji, in nič prej.
            Neumnosti piše kdor slovenske partizane proglaša za osvoboditelje. Edino kar so osvobodili je, da so veliko ljudi “osvobodili” od življenja. Bili so vojščaki komunistične revolucije, partijski vojaki, sotvorci komunistične 45 letne zločinske diktature (okupacije).

          • Tone: “Riki, beseda okupacija ima točno določen pomen. Poglej v slovar. Do takrat pa se ni o čem pogovarjat.”

            Tudi beseda Slovenec ima točno določen pomen. Poglejte v SSKJ, tam besede (Slovenec) ne boste našli.
            Ni v duhu komunističnega internacionalizma, ki zaničuje pripadnost narodu, narodnosti, in poveličuje pripadnost razredu, razredu proletarcev, pripadnost komunističnemu razredu (“Proletarci vseh dežel združite se”).
            Domoljubje, poudariti pripadnost slovenstvu je še danes zaničevano s strani slovenske komunistične levičarske kontinuitete. Se proglaša za konzervativno,nazadnjaško, t.i. “klerofašistično” (karkoli naj bi že to pomenilo v glavah internacionalnih socialistov, vsekakor gre za psovko).

            Ko bo beseda Slovenec v slovarju (SSKJ) se pa lahko naprej pogovarjamo. Mirno se lahko reče, 45 letna diktatura internacionalnih socialistov-komunistov v Sloveniji katerih cilj je bila oblast za vsako ceno (več kot 600 evidentiranih grobišč) je najbolj brutalna okupacija Slovencev v zgodovini naroda.

          • Frankisti bi nas motili, če bi alternativo predstavljala liberalni kapitalizem in demokracija.

            Vemo pa, da so Španiji grozili komunisti in da so državljansko vojno povzročili tudi levičarji s tem, ko so začeli pobijati nune.

          • Če bi napisala “rdeči”, vam tudi ne bi bilo prav. Tisti, ki prikazujejo zgolj črno-belo, enostransko, prikrojeno, prirejeno, potvorjeno … zgodbo (ne moremo reči, da resnico, zagotovo pa ne celotne resnice) o med- in povojnem dogajanju na področju RS. In tisti, ki mižijo na obe očesi, ko gre za napake, zločine, ustrahovanje … t. i. idejnih nasprotnikov (namišljenih “notranjih sovražnikov”).

          • Lahko napišeš “rdeči”, če tako misliš, me prav nič ne moti. “Uradni” pa nič ne pomeni. Ali so bili uradni tudi pod Janševo vlado? Če bi bili vsaj v državni lasti, pa so v privatnih rokah. V demokracijah poznajo provladne časopise, strankarske, leve, desne, neodvisne. Vsak obravnava dogodke, pa tudi zgodovino iz svojega zornega kota. Če bi vsi pisali “celotno resnico”, torej enako, bi bili vsi razen enega, odveč.

            “Celotno resnico” pišejo časopisi v diktaturah, v demokraciji pa so zavezani samo k objektivnosti, interpretacija pa je svobodna. Ne spomnim se, da bi kateri od časopisov zanikal povojne poboje, goli otok, ali katerokoli nedemokratično ravnanje komunistične oblasti.

            Ali bi nam zaupali, zakaj mislite, da je “celotna resnica” samo to, kar imate vi za resnico, zakaj ste merilo resnice ravno vi in kdo drug?

          • Tone: “Ali bi nam zaupali, zakaj mislite, da je “celotna resnica” samo to, kar imate vi za resnico, …”
            =============

            No saj ni tako težko razumeti kaj je mišljeno pod “celotna resnica”. Se je potrebno samo malo potruditi, če si seveda želite. Bom navedel kar s primerom:

            Nacisti so prikrivali koncentracijska taborišča, v katerih so pobijali in sežigali ljudi, pred svojim narodom. Ko so Američani vkorakali v Nemčijo so nagnali vse vaščane iz vasi v bližini taborišč, da so si morali iti ogledati notranjost taborišč. Vaščani so spoznali celotno resnico.

            Komunisti so prikrivali svoje medvojne in povojne poboje pred svojimi sonarodnjaki, ni bilo nikogar, ki bi peljal ljudi na ogled komunističnih taborišč in morišč.

            Nemci so tako kmalu spoznali celotno resnico, slovenski narod pa še do danes, zaradi dolgoletne indoktrinacije in prikrivanja, ni v celoti seznanjen z njo.

          • Kaj moremo, nismo imeli te sreče, da bi bili okupirani, kot so jo imeli Nemci. Sicer pa je bila tista privedba vaščanov predvsem teater za kamere, ki se je zgodil samo v enem primeru, ker je komandant imel pač tak navdih. Vaščani so prav dobro vedeli, kaj se tam dogaja, navada je celo bila, da so okoliški prebivalci bili v taborišču zaposleni in so vsakdan hodili tja na šiht. Nemci niso nič skrivali pred lastnim narodom, skrivali so pred potencialnimi žrtvami, da ti niso vedeli kaj jih čaka in se niso upirali. Sicer pa so nacisti taborišča najprej ustanavljali za lastne politične nasprotnike, šele,ko je teh zmanjkalo, so jih uporabili za Žide, Cigane in Slovane.

            Tudi prebivalci okoli Hude jame so ves čas vedeli, kaj je notri. Danes bi težko našli koga, ki vsaj ni slišal za Hudo jamo in druga morišča, večina pa dobro ve tudi, kaj je notri. Katera “Celotna resnica” torej še manjka?

          • Tone: “Kaj moremo, nismo imeli te sreče, da bi bili okupirani, kot so jo imeli Nemc

            Pa še kako smo bili okupirani, in to 45 let, pod komunističnim škornjem!!!

          • Ce so vascani okoli Hude jami ves cas vedeli, kaj se je zgodilo, potem je bilo tudi na Kocevskem tako. Cudno, da so nasi tovarisi prvic za te dogodke slisali sele cez desetletja…
            Zame je nedoumljivo, da nekateri z vsemi sredstvi opravicujete komunisticno revolucijo – tudi po vojni. Nobenega socutja do zrtev, nobene pravice zanje niti po 70 letih (niti za otroke)! To, kar so nas desetletja ucili, se nekriticno sprejema, ceprav vemo, da je zgodovino pisala revolucionarna stran. “Nasim” je pac vse dovoljeno. Dokler imamo v druzbi take “intelektualce”, se moralno ne bomo nikoli pobrali. Ocitno mora postati se huje.

          • Riki, beseda okupacija ima točno določen pomen. Poglej v slovar. Do takrat pa se ni o čem pogovarjat.

          • Bolno, tako angažirano razpravljate o teh stvareh, pa niste registrirali, da so sosedje Hude jame vedeli za to! Če bi vas zanimala dejstva in ne bi bili samo prežeti s sovraštvom do komunizma, bi v medijih zaznali, da so “odkritelji” odkrili tudi kapelico, ki je v ta namen že stala v bližini jame.

            Da, tudi na kočevskem se je o tem ves čas vedelo vse. Pa tudi drugod po Sloveniji je vsak, ki so ga družbene in politične zadeve vsaj malo zanimale, vedel za povojne poboje. Tisti, ki so bili ob koncu vojne odrasli zagotovo. Sam sem rojen takoj po vojni in sem kot otrok poslušal odrasle, ko so se pogovarjali o tem. Tisti, ki so bili rojeni deset ali več let po vojni, pa lahko da o tem niso vedeli nič, če jih politika ni zanimala. Sam sem o tem v 90-ih tudi pisal v pismih bralcev in pozval ZB naj se nehajo sprenevedati. Morda sem edini, ki je javno priznal, da za poboje ve vse življenje. Tudi v vašem čudenju je, če ste starejši kot 50 let, nekaj sprenevedanja.

          • Ni me sram priznati, da sem antikomunist, saj imam dovolj razlogov za to. Zato ne razumem ljudi, ki nenehno zagovarjajo ta rezim, z vsemi krsitvami cloveskih pravic vred. Zame je to dokaz, da je komunizem pokvaril clovesko duso.
            Glede pobojev na Kocevskem pa pripoved moje mame (nismo s tega konca, da se razumemo, pa tudi v nasi druzini smo bili na partizanski strani – zal padli ob koncu vojne): brat se je leta 1948 vrnil s sluzenja vojaskega roka. Materi je povedal, kaj so ljudje govorili in ji zabical, da ne sme nikomur crhniti niti besedice, saj lahko to placa z zivljenjem. Sele,ko se je pri nas javno zacelo govoriti o pobojih, se je moja mamaama spomnila njegovih besed.
            Torej – bil je zlocin. In tudi ko so pozneje Pucniku ocitali revansisezm, so verjetno vedeli, da ni bil misljen revansizem za dobra dejanja.

          • Tone: “Riki, beseda okupacija ima točno določen pomen. Poglej v slovar. Do takrat pa se ni o čem pogovarjat.”

            Tudi beseda Slovenec ima točno določen pomen. Poglejte v SSKJ, tam besede (Slovenec) ne boste našli.
            Ni v duhu komunističnega internacionalizma, ki zaničuje pripadnost narodu, narodnosti, in poveličuje pripadnost razredu, razredu proletarcev, pripadnost komunističnemu razredu (“Proletarci vseh dežel združite se”).
            Domoljubje, poudariti pripadnost slovenstvu je še danes zaničevano s strani slovenske komunistične levičarske kontinuitete. Se proglaša za konzervativno,nazadnjaško, t.i. “klerofašistično” (karkoli naj bi že to pomenilo v glavah internacionalnih socialistov, vsekakor gre za psovko).

            Ko bo beseda Slovenec v slovarju (SSKJ) se pa lahko naprej pogovarjamo. Mirno se lahko reče, 45 letna diktatura internacionalnih socialistov-komunistov v Sloveniji katerih cilj je bila oblast za vsako ceno (več kot 600 evidentiranih grobišč) je najbolj brutalna okupacija Slovencev v zgodovini naroda.

          • Malo se mi smiliš, pa vseeno: pojem okupacija poznajo tudi drugi jeziki, pa se pouči tam, če se ti SSKJ gnusi.

            Meni zadošča, da sem moral pod komunizmom vsaj stokrat v raznih dokumentih napisati, da sem Slovenec. Da ne omenjam tisoče primerov, ko sem to vesedo videl napisano.

          • Tone: “Malo se mi smiliš, pa vseeno: pojem okupacija poznajo tudi drugi jeziki, pa se pouči tam, če se ti SSKJ gnusi.”
            =============

            Tole je lep primer kako se v Sloveniji že 68 let sistematično kršenje človekovih pravic v Sloveniji relativizira z raznimi halucinacijami rdečih norcev in psihopatov.

          • “Najprej si preberi Komunistični manifest, potem pa lahko čvekaš naprej.”

            Tole je tvoj stavek.
            V tej temi. Ves čas si branil komunizem…

  7. Pošteni sodni procesi za posamznika niso samo ugotavljanje kriminalnosti njihovih dejan, so tudi razbermenitev, ko to breme lahko odložiš in ko te kazen tudi opere. Tako pa se mora major Mijta sam ukvarjati s svojimi dejanji, ki verjamem, da na star leta še bolj pritiskajo nanj.
    Enako velja za slovenski narod. Veliko laže bi mu bilo, ko pi privolil v ta proces očišenja, tako pa raje nosi to breme še naprej.

  8. Njeno knjigo Brazde mojega življenja sem prebral pred kakšnimi tremi leti. Pretresljiva pripoved trpljenja v titoističnih političnih ženskih zaporih te zagotovo ne pusti ravnodušnega. Podobno pretresljiva je tudi knjiga o taistih zaporih od Angele Vode.

  9. Zanimivo je, da ni niti dejavnost Evropskega sodišča na omočju balkanskih zločinov v 90 letih, zbistrila slovenski pravosodni sitem.

    Prav to dejstvo potrjuje, da je pravosodni sitem še vedno podaljšana roka politike, ki je na oblasti in ki ne vidi svojih zločinov, s prstom pa kaže na male grehe drugačemislečih in prizadetih..

  10. V komentarjih nihče ni povedal bistva v zvezi z Mitjo Ribičičem. To pišem zaradi Igorja Đukanovića, ki je dal vedeti, da ne ve zakaj gre (pa kljub vsemu živahno sodeluje v debati) v zvezi z majorjem Mitjo, in še posebej, ker po svojih trditvah izkazuje radovednost značilno za znanstvenike. Skratka t.i. znanstveni pristop, da debatiraš o zadevi o kateri nimaš pojma. 😉

    Glasom mape tovariša majorja Mitje

    Gre za: Leta 2005 so v Arhivu RS odkrili do takrat neznan dokument, katerega analiza je pokazala, da se v njem pogosto pojavlja Ribičičevo ime. Gre za enega od registrov pripornikov, v katerem je polovica od 12.000 oseb vpisanih s soglasjem Mitje Ribičiča oziroma z “glasom mape tovariša majorja Mitje” (po nekaterih interpretacijah naj bi zaznamek pomenil tudi “glej mape majorja Mitje”). Med približno 6000 osebami, poleg katerih je napisan “tovariš Mitja” je bilo tudi 234 oseb, ki so bile žrtve povojnih pobojev.

    Javile so se priče, še živi starci, ki so takoj privolili v pričanje pred sodiščem, tožilstvo je predlagalo naj se jih zaradi starosti čimprej zasliši, sodišče pa jih želelo zaslišati. Obramba majorja Mitje (Čeferin) se je sklicevala, da je lahko “major Mitja” kdo drug in ne M. Ribičič, in tudi, da je on uporabljal partizansko ime Ciril. Ta trditev je seveda skrajno dvomljiva, saj je šlo za obdobje po vojni, ko ni bilo več potrebe po prikrivanju prave identitete s partizanskimi imeni. Skratka, sodišče zadeve ni vzelo resno in sploh ni začelo sodnim postopkom.

    • Morda je trditev skrajno dvomljiva vendar tudi zapis npr. z glasom “tovariša majorja Rikija” ne dokazuje, da gre za točno določeno osebo. Tako, da je odločitev sodišča popolnoma pravilna.

      • Nekoliko me to spominja na “J” v obtoznici proti Jansi. Tam pa so bili sodniki zacuda kar prepricani, da gre zanj…

        • Ja res, za vrtečo se črko J se je pozneje izkazalo, da gre za Hrvata Bartoal Jerkovića, direktorja tovarne Đuro Đaković iz Slavonskega Broda v katerih naj bi izdelali 126 Patrij.

          O tem se pri nas ni kaj dosti pisalo, malo že, ovržena laž se je načrtno spregledovala in se še naprej spregleduje. Na črki J je temeljil cel filmski konstrukt finske televizije YLE “Resnica o Patrii”. Tudi se ni kaj dosti omenjalo, da je bila ta TV v preteklosti že obsojena na sodišču (odškodnine) zaradi podobnih klevet, npr. ko so bivšega finskega predsednika klevetali, da si je zgradil svojo “leseno lopo” s koruptivno pridobljenim lesom.

          Me zanima, če so že našli Janševo kliniko v Avstraliji, ker medtem se je pojavila Lukšičeva klinika v Mozirju.

      • rx170: “… tudi zapis npr. z glasom “tovariša majorja Rikija” ne dokazuje, da gre za točno določeno osebo. Tako, da je odločitev sodišča popolnoma pravilna.
        =============

        Ja, samo, da ta “major Mitja” je bil vodilni član zloglasne OZNE, je odločal o življenju in smrti ljudi, in teh majorjev Mitje ni bilo veliko, niti dveh ni bilo.

        Imamo pa en drug primer, ko je verjetno po vašem mnenju sodišče tudi ravnalo pravilno. Proces se je v tem primeru začel na podlagi tega, da je ena priča dejala, da je nekje slišala nekoga, ki naj bi slišal nekoga drugega, ki je dejal, da naj bi domobranec Levstik ubil dva človeka. Proces se je, v nasprotju s primerom majorja Mitje, začel na podlagi ene priče, v primeru majorja Mitje pa je prič bilo več, pa se proces sploh ni začel. “Revolucionarno” sodstvo, sodstvo revolucije ki še vedno traja, se je “izkazalo” v duhu prave linije.

        • Točno tako. Dvoličnost sodišča. Komunajzerji so zaščiteni, ostale se pa preganja na podlagi nikakvih dokazov.

      • rx170, če ti praviš, da je bila odločitev sodišča pravilna, je jasno, da odločitev ni bila pravilna.

        Sodišče je zavrnilo uvedbo preizkave.

    • Če ne bi bilo posmehljivega tona, bi se zahvalil za zaprošene informacije.

      V kakšni vlogi so nastopali omenjeni starčki? Samo kot priče ali kot tožniki?

      Spet laična pripomba: za tako resne zadeve ne potrebuješ odvetnika. Lahko le pišeš državnemu tožilstvu, ki nato vodi pregon kaznivega dejanja, kar je v javnem interesu.

      Kje se je torej zataknilo?

  11. …Mitja Ribičić je pač moralni in etični poden in ljudsko dno…ki ne premore toliko zavesti, da bi vsaj pred smrtjo povedal tako in tako je bilo, počeli smo to in to in zato in zato..

    ..v opomin in vedenje mlajšim, da se to ne ponovi in ne zato, ali bo ali ne bo sodno procesuiran..

    ..podeben gnoj je tudi Janz Stanovnik, tajnik Kardelja v času, ko je le ta pošiljal depešo o pospeševanju masovnih izvensodnih pobojev..

    ..pogled v Hudo jamo je pomemben predvsem, da se zavemo s kakimi imamo opravka in česa so zmožni, da bi zaščitili in ohranili svoje…

Comments are closed.