Lambert Ehrlich (1878–1942) je pozval k ustanovitvi podtalne narodne vlade

11
Lambert Ehrlich je pozval k ustanovitvi podtalne narodne vlade za samostojno in svobodno Slovenijo. Niso ga poslušali krščanski voditelji, še manj komunisti.

Lambert Ehrlich je pozval k ustanovitvi podtalne narodne vlade za samostojno in svobodno Slovenijo. Niso ga poslušali krščanski voditelji, še manj komunisti.

»Kdo je ta duhovnik, čigar fotografijo hočejo vsi?« se je čudila fotografinja v Buenos Airesu. Še danes pa komaj kak Slovenec doma ve, kdo je bil ta asketski duhovnik, profesor, neutrudni delavec za narod, državnik, videc in spodbujevalec samostojne Slovenije. Ni bil v ospredju, čeprav je usmerjal odločilne korake narodovega življenja v svojem času. Bil je dejanski vodja koroških Slovencev. Na pariški mirovni konferenci je kot »zgolj« ekspert za Koroško nastopal strateško in tvorno za celotno delegacijo: »Prihajal je z naglimi, svežimi pobudami in se odlikoval po neomahljivi vztrajnosti.«

Na prošnjo prof. Kidriča je šel k sošolcu, policijskemu ravnatelju na Dunaju, posredovat za njegovega zaprtega sina Borisa; uslugo so komunisti dodatno zlorabili in ga razglasili za mednarodnega policijskega zaupnika. Hišne pomočnice v Celovcu in v Ljubljani so bile deležne njegove pomoči. Skrbel je za uboge na gradu in v gramozni jami, za revne študente, begunce in ujetnike med obema vojnama. Številni so občutili blagodejno tvarno in duhovno pomoč in oporo skromnega teološkega profesorja. Zakaj torej umor?

»Nemi s solzami v očeh smo stali 26. maja 1942 ob njem in zrli vanj, ko je ležal v mlaki krvi pred nami v svoji ubožni zgodovinski pelerini … Nismo mogli verjeti očem … Kako se je mogel zgoditi bogoskrunski zločin nad tem maziljencem Gospodovim, ki je bil že sam po sebi dober in dober do vsakogar? … Trojni strel je bil zanj mučeniška krona …«

Njegov zgled je navdihoval učence

Ehrlich je živel dosledno iz vere, poglabljal svojo osebnost in v pretanjenem izpolnjevanju božje volje utrjeval smisel življenja. Darovito naravno življenje je krepil z energično, vztrajno, predano molitvijo, samozatajevanjem in duhovno rastjo. Zavedal se je, da »kraljestvo božjo ne raste samo iz našega dela, ampak še bolj iz naših žrtev v duhu tistega, ki je bil pokoren do smrti na križu«. Učenec v času vojne in prevrata je srečanje z njim doživljal kot življenjsko srečo, ki je bila odločilna za vse življenje, da je ostal na pravi poti. »Tudi v njegovo prestreljeno čelo sem gledal in v njegove oči, ki so mi še mrtve hotele govoriti. Ehrlich – mučenec mi je govoril, da se veliki ljudje ne boje smrti …«

Umor, lažna argumentacija, oskrunjen grob

KP je ob umoru v »imenu OF« širila letak na sam dan umora (26. maja), češ da sta bila likvidirana Lambert Ehrlich in Ciril Žebot, a je bil namesto zadnjega slučajno(!) Viktor Rojic. Poziv(!) IO OF naslednji dan sporoča, da je bil »po organih Varnostno-obveščevalne službe OF kot izdajalec interesov slovenskega naroda ustreljen dr. Lambert Ehrlich«. Izjava v Dokumentih revolucije na treh straneh našteva »zločine«, ki naj bi jih zagrešil narodnozavedni mož. Petinpetdeset let so Ehrlichovo nesebično in požrtvovalno delovanje za narod in slovensko državo morilci načrtno mazali, ko so s krvavim prevratom svet postavili na glavo.

Mučence za vero in narod: Ehrlicha, Natlačena, Kiklja in druge so lažno razglasili za »narodne izdajalce« in jih oblatili; Ehrlichu in še nekaterim so leta 1946 celo oskrunili grob. Škof Vovk je tisto leto ob Kristusovem grobu med drugim pridigal:

»Le včasih se je zgodilo, da so divje hijene vdrle na pokopališče in razkopale ter oskrunile grobove.«

Blatenje traja naprej, prihajajo nove žrtve

Po tridesetih letih samostojne države še nismo oprali teh domnevnih »madežev« in se očistili laži. Nasprotno: vodstvo SD se danes klanja »heroju« Kidriču, ki je z drugimi med vojno in po njej dal pomoriti nad sto tisoč ljudi. Slovenci še vedno ne vedo resnice o svojih resničnih velikanih in mučenikih, bojijo se govoriti o pravih narodnih in verskih voditeljih, ki so za vero in narod dali vse, celo svoja življenja. Propagandno blatenje se vzdržuje naprej, dodajajo se nove žrtve, ki jih proizvaja »levičarska« ikonografije »rdeče zvezde« za ohranjanje »Orwellove farme« na račun drugih ob medvedji uslugi revnim in nazadovanju naroda in države.

Posledice napačne lestvice vrednot

Ker v osebni in družbeni zavesti nismo očistili te sprevržene logike, imamo kar naprej težave z vrednostnim sistemom: morilci so »heroji«, mučenci »narodni izdajalci«. Resnica si le težavo utira pot skozi vztrajne pretekle in nove (npr. o sedanji vladi) družbene laži; z njimi medijski levičarski strategi trdovratno prevračajo svet na glavo. Antropološko in nacionalno plehki »performansi« brstijo iz organizacij in medijskih scen, trezno objektivno presojo resničnih potreb posameznikov in naroda prikrivajo laži, primitivizem in zavajanje »kolesarjev« in njihovih botrov, ki jih širijo (žal še nacionalni, ki bi morali skrbeti za javni blagor) mediji.

Požrtvovalno delo za narodno skupnost in državo vladnih, zdravstvenih in drugih delavcev se prikazuje sprevrženo. Nekateri naj pregorijo, drugi migajo le z (zlobnim) jezikom, treznost in odgovornost si s težavo utirata pot, inercija preživetja na račun drugih zavira reforme in sodelovanje. Povprečnost, nedelo, celo laž in korupcija so trdovratna dediščina polpreteklosti. V teh kriznih razmerah nekateri celo skušajo sprevračati odločnost, zavzetost, poštenost, vestnost odgovornih za skupno dobro po meri svoje poljubnosti, sebičnosti in samovolje.

Razvade polpreteklosti tako otežujejo dogovor o nujnih socialno-političnih premikih za prihodnost naroda in države ter ovirajo dialog o preteklosti in nacionalni strategiji za prihodnost.

Različna pristopa Ehrlicha in Kocbeka

Ehrlich je s svojim dejavnim zgledom v zahtevnem času študente in druge Slovence, ki so mu hoteli prisluhniti, učil požrtvovalne predanosti, asketske delavnosti in samožrtvovalne vzdržnosti. V vihri vojne je pozval k ustanovitvi podtalne narodne vlade za samostojno in svobodno Slovenijo. Niso ga poslušali krščanski voditelji, še manj komunisti. Kocbek je sanjal o novi Cerkvi in številne odpeljal v naročje revolucionarni sili. Z njim smo se znašli na narodnem pogorišču katoličani in celoten narod. Uresničil se je Ehrlichov svarilni scenarij v Izjavi italijanskim oblastem: odkrito je spregovoril o pogubnem nasilju fašistov in komunistov in celo opozoril na sodelovanje obojih pri uničevanju slovenskega naroda. Obojim je bil trn v peti in lastni rojaki so ga likvidirali.

Se bomo zmogli zediniti o drugačnih vrednotah?

Pandemija covida-19 v Sloveniji in svetu terja od nas prevrednotenje vrednot. Slovenci smo dodatno obremenjeni s mentaliteto životarjenja, ki so ga sistematično vzdrževale vlade socialističnih privilegijev. Njihovi privrženci stalno pridigajo, naj se ne vračamo v preteklost, a za svoje preživetje nas kar naprej posiljujejo s socialističnimi simboli in preteklo prakso, ki se v demokraciji razodeva kot groteskno: tisti, ki so si z nasilno logiko revolucije in mahinacijami tranzicije pridobili kapital(izem) na račun državljanov, zdaj z ikonografijo oziroma masko socializma na ulici terjajo še naprej privilegije (udobni lastni kapitalizem!) na račun nedela in životarjenja in izžemanja nas vseh. Povprečje in mentaliteta državnih jasli poganja »upornike« proti vladnim ukrepom. Ni jih sram, da se »zahvaljujejo« zdravstvenim delavcem za njihovo požrtvovalnost, obenem bi jih ob morebitni okužbi znova žrtvovali; celo z otroki manipulirajo in mediji vse to podpirajo.

Z virusom sprožena kriza nas sili h globljim premislekom o smiselnosti življenja posameznika in naroda, o duhovnih vrednotah in o smislu trpljenja in žrtvovanja za druge. Ehrlich je bil zgled takega življenja v najvišji meri. Priporočimo se mu, da bomo obnovili pretrgane človeške in krščanske vezi. Claudel namreč pravi:

»Spada namreč med tiste, ki se ne morejo rešiti drugače, kot da odrešijo istočasno tudi vso množico, ki dobiva v njihovem smrtstvu po njih svojo podobo.«

11 KOMENTARJI

  1. Če bomo razmišljali in delovali tako kot Ehrlich, potem ni umrl zaman nasilne smrti.

    Umrl je zato, da bi opozoril na pomembnost sporočila, ki ga s svojo smrtjo sporoča Slovencem.

  2. Živel je v sila neugodnih okoliščinah, ko sta slovenski narod mrcvarila dva sovražnika: okupator in revolucionarna komunistična partija.

    Za časa nadškofovskega delovanja Alojzija Šuštarja, je bila družbena situacija tudi zapletena, vendar je Šuštar znal uporabiti veščine, ki so povezale slovenski narod in realizirale slovensko osamosvojitev.

    Za časa njegovega nadškofovanja je slovenska cerkev doživljala preporod. Cerkve so bile povsod polne.

    • Gospod Svitase,
      v času nadškofa Šuštarja je bil zadnji uradni šef slovenskih komunistov in zločinske UDBE na Slovenskem odlikovan od samega papeža. Namesto lustracije mu je gospod nadškof zrihtal papeževo odlikovanje.

      Ja, gospod Svitase. Cerkve so bile polne nekih vernikov, ki jih je odpihnila sapica tačrnega.

  3. Vendarle en mali prispevek k zgodovini: podtalna narodna vlada. In potem se že v naslovu vse konča.
    Če je Ehrlich šel posredovat za mladega Kidriča je bila to pač neumnost.
    V čem je bila njegova žrtev tako spet ne vemo dosti.To da so ga blatili, po krivem tožili, vse to nam o njem ne pove veliko. Tako so mnogi Slovenci umrli zaman, ker danes ne vemo nič kaj so počeli, kaj so hoteli, kaj se je dogajalo. Kakšna je naša zgodovina, kakšna je naša identiteta?

    • Res je, prispevek, ki je na ravni zbirke simpatično popavšaliziranih hipotez brez precizno konkretiziranih deindoktrinacijskih utemeljitev, lahko odraža hud problem nedoraslosti naše strategije deindoktrinacije prokomunistično utemeljene zgodovine še danes, torej skoraj 30 let od ustanovitve nove republike.

  4. Lambert Erlich, koroski Slovenec, doma izpod prelepih sv.Visarij, je ena svetla muceniska luc in glasnik prihodnosti slovenstva. Ciril Zebot, ki bi moral biti umorjen skupaj z njim, je Erlichovo plamenico nosil in z njo razsvetljeval v emigraciji v ZDA. Dvomim, da sta med vojno storila karkoli, kar bi ju kompromitiralo v smislu kolaboriranja z namenim skodovanja rojakom. Komunisticna propaganda je obrekovala, v resnici je pa slo za revolucionarno eliminacijo pomembnega konkurenta partiji.

  5. Ce se ne motim, je bil Zebot, ko se umaknil, v navezi z legendarnim Vladimirjem Vauhnikom in da so poizkusali organizirati na Slovenskem nekomunisticni odpor v navezi z kraljevo begunsko vlado v Londonu. Bil je med vojno v Rimu eden iniciatorjev srednjeevropske iniciative dezel od Baltika do Jadrana in Crnega morja, ki je bila presekana z zelezno zaveso cezure med demokracijo in komunizmom po vojni.

    Vemo, da je bilo v katolistvu pred vojno vec struj in gibanj in da so bili Lambertovi strazarji ena od njih. Zanimalo bi me, kaksni so bili odnosi Erlicha z vodilnimi iz SLS, ki je takrat izgubila najprej Korosca in med bombardiranjem Beograda se Kulovca in zakaj niso nastopili skupaj. Zanimali bi me odnosi tudi s katoliskim sredinskim krogom, ki je pred vojno organiziral odmevne bohinjske dneve, na celu z Andrejem Gosarjem.

    Realno sta bila takrat Erlich in Gosar verjetno intelektualno v smislu druzbene razgledanosti najmocnejsi figuri na katoliski strani. S skupnim nastopom bi morda lahko preprecila razkol katolistva med kocbekovske sledilce v partizanstvo in protirevolucijo, ki je zatocisce nasla v kolaboraciji. Dejstvo je, da je bil Kocbek neprizemljeni fantast. Vosovski umori bi ga kot kristjana morali kmalu strezniti v smislu, da s komunisti ne more cesenj zobati, pa ga zal niso.

    Borisa Kidrica noben humano prebujen clovek ne more castiti, obcudovati, mu polagati vence. To, da je dal umoriti tistega, ki je njega z intervencijo na Dunaju povlekel iz zapora, je samo ena manjsih epizod in dokazov psihopatskosti tega komunista. Dokler stranka, torej SD, ki je v Sloveniji tudi v demokraciji najpogosteje med vsemi strankami del vladne koalicije, polaga v najvisji zasedbi zlocincu Kidricu pred spomenik vence in se mu klanja, je Slovenija dalec od moralne in politicne normalnosti. Preko tega ni mogoce iti v smislu puhle manipulativne floskule “ne bomo odpirali ideoloskih tem.” Se kako smo dolzni na to opozarjati.

  6. C:\Users\Uporabnik\Pictures\Teharska legija, Ciril Turk, Albin Krajnc\IMG_0849.JPG

  7. Genocidno delovanje revolucionarjev se je začelo z umorom dr. Lamberta Erliha, intenziviralo pred 75. leti in se sedaj nadaljuje.
    Pred 75. leti se je začelo in se na žalost nadaljuje brez obsodbe in katarze ! Začelo se je v Vetrinju in nadaljevalo na Teharjih-Bukovžlaku !! Spomin je edini, ki ostane močan nad vsem !!!!!!
    To je čas za spominjanje na exodus brez katarze, ki je vzrok, da se zadeva ponavlja !!!!!!!!
    O tem poje pesem Teharska legija Cirila Turka in bi bila bolj primerna za ta čas kot Doberdob !!!!!!!!

  8. Boljševizem-komunizem je bil virus, ki je pree drugo svetovno vojno zastrupil slovensko kulturo in pogled na razvoj naroda, nacije ter sistematično deli, plenilsko uničuje vse po vrsti

Comments are closed.