PISMO BRALCA. Sem kdaj kaj rekel čez pravno državo? Tako se sprašuje Marko Crnkovič v naslovu svojega članka. Strinjam se z njim, ko zapiše: »Ampak kaj hočem, pravnik in še posebej sodnik ima pač vedno prav, četudi se moti. Ne bomo zdaj delali drame iz tega, kajneda? Jaz tudi zaradi Janše ne bi delal drame, tako kot je ne delata Klemen Jaklič, ki je »zaznal številne kršitve postopka [in] dejanja, ki niso v skladu s pravom« in ki pravi, da so Janšo obsodili »zato, ker ga je [bilo] treba obsoditi,« in Aleksander Čeferin, ki ocenjuje, da je sodstvo »v resnih državah ne le deklarativno, temveč dejansko ločena veja oblasti, ki sodi pravično in skladno z zakonom – ne pa servis za ugajanje javnemu mnenju«.
Kot pravni ignorant brez vpogleda v sodni spis – in seveda tudi brez zanimanja in radovednosti, če sem čisto odkrit –, se ne ravnam po glasu ulice, se pa zato sklicujem na ljudi, ki si o Janševi vlogi v aferi Patria morda mislijo podobno kot jaz – in sicer, da je nesramnež in zoprnež, ki mu včasih moram dati prav, da pa nikakor ni baraba, ki bi se dal podkupiti. Zoprneži, ki jim damo tudi prav, izgubljajo torej zato volitve, niso pa zaradi tega barabe za na sodišče.
Odvetnik A. Čeferin jasno pravi: »Kolikor sem seznanjen z listinami iz spisa, zoper bivšega predsednika vlade ne obstajajo niti indici, kaj šele dokazi za obsodilno sodbo. Če se v resnih državah preganja predsednika vlade, potem bi morali obstajati zelo trdni dokazi, kar pa v tem primeru očitno ne drži. Sodniki sploh ne izrekajo več oprostilnih sodb, tudi če bi to bilo nujno za pravično sodbo. Verjemite mi, da nas je lahko močno strah živeti v taki državi. Nikoli ne vemo, kdo je naslednji.« Odločno se postavi v bran svobode javnega izražanja in protestiranja, saj pravi, da so zlasti pravniki, ki menijo, da gre pri sodbi za sum kršenja človekovih pravic, prvi poklicani, da javno povedo svoje mnenje. Tudi dr. Klemen Jaklič, profesor prava, je enakega mnenja.
Sam menim, da enako kot lahko komentiramo in kritiziramo parlament in vlado, pa tudi avtonomno odločata, lahko komentiramo tudi pravosodje, pa bo še vedno avtonomno. Tudi dr. Miro Cerar pravi, da je javna razprava o pravnih zadevah in postopkih, seveda v sodobnem demokratičnem in pravnem prostoru dopustna in v določeni meri koristna. Sicer pa meni: «Ne pozabimo, da se je afera Patria pričela na nepravnem prizorišču, v predvolilni kampanji. Po volitvah, ki jih je Janševa stranka z majhno razliko izgubila, je zadeva Patria grozeče obvisela v zraku, pravni postopki niso intenzivneje stekli, kar je bilo povsem v duhu »obtoži in pusti obtoženega, da je obtožen«. Afera Patria ima že iz tistega obdobja takšno politično dimenzijo, ki ji ni v čast.« Predvsem pa ni v čast »aferaški predvolilni politiki« in tudi ne pravosodju, bi lahko rekel!?
Franc Mihič, Ribnica
